(8.8.2009)

Včasih narava igra prav čudno igro. Nam ljudem, vsaj tistim z brezmejno domišljijo, se nedvomno tako zdi. Ko v skalnih tvorbah najdemo Ajde in njihove deklice, v drevesnih krošnjah pravljična bitja, v razdrapanih kraških oblikah pa čisto nov svet. Pa včasih niti prav veliko domišljije ni potrebno.

Začetek poti pri vasici Ravne nad Žirmi

So stvari pač takšne kot so, vsak bo njihovo obliko hitro povezal z znanim pojmom. In tako je tudi kamnita miza pri vasici Ravne nad Žirmi pač…miza. Katera moč jo je odložila na tistem mestu – bogsigavedi. Morebiti je bil to velikan, morebiti ledena doba. Ali pa je priletela iz vesolja. Saj niti ni važno. Tam pač je, nam na voljo v ogled in čudenje.

Ko zavijemo na kolovoz...

Izhodišče je bilo že omenjeno (N 46.011058 E 14.117336), do njega vodi asfaltna cesta, ne pretirano široka, pa tudi ne pretirano prometna. Parkirati bi se dalo, toda preden se nekomu vgnezdimo na dvorišče, se bo že spodobilo, če vprašamo. Seveda pa lahko do sem pridemo tudi s kolesom, iz Žirov bo lepa tura. Tam pa je pač zadosti parkirišč, kjer nas tudi ponoči ne bo nihče motil, kaj bi pisal, sem že dostikrat.

Smer bo prava

V Ravnah gremo mimo prvih hiš na levi, pri drugi skupini je asfalta konec. Tu je že prva oznaka za mizo. Če je ne najdemo, pa vprašajmo, saj so ljudje prijazni. Za prvo hišo zavijemo desno (naravnost bi šli proti vasi Dole) in čez nekaj metrov, ko se poti razcepita levo. Malo se spustimo mimo manjše kmetije in nadaljujemo čez travnik.

Miza

Preden pridemo do gozda in koče na njenem robu, se levo odcepi kolovoz, sedaj bi že težko zgrešili smerokaz. Sledimo poti in ko ta zavije levo v breg, gremo skozi preduh med dvema skalama. Skoraj kot vrata. In res nas popeljejo v čisto drug svet. Če imamo nekaj domišljije, smo zašli v pravljico. Brezna, kamnite oblike in le malo naprej pred nami – miza. Borih 15 minut hoje, komaj kaj višinske razlike in že smo na cilju.

Miza se pa gunca...

Toda, da jo oblezemo in nanjo zlezemo, da se v knjigo vpišemo, zraven še kaj narišemo in čez rob pogledamo, palčke ugledamo, da ugotovimo ali iz brezen kaj piha ali za drevesom zmaj diha…pa bomo potrebovali več časa. Veliko več… Ko ves pravljični prah posujemo, se lahko vrnemo na izhodišče, ali pa raziskujemo naprej, na Kovku ali tam okoli, brez mej…

Kovk