(30.9.2007)

Parkirati se na Jezerskem (897m) da marsikje. Najbolj priljubljen kraj je seveda pri Planšarskem jezeru. Mi smo raje parkirali kar pred Kazino, saj je to najboljše izhodišče (N46.393399 E14.500166). Če prideš pozno zvečer, tudi prometa po cesti ni več veliko.

Izpred Kazine je potrebno čez cesto, mimo cerkve in čez dvorišče župnišča. Tam se že začne markirana steza, kateri potem sledimo vse do vrha. Pot gre po gozdu, mimo dveh šup in spet v gozd.

Pobočja ob poti so zelo gobonosna, tako da se splača malo pogledati naokoli. Ko se strmina položi, pot zavije desno in se počasi vzpenja do ceste nad Murnovim. Nekaj minut je potrebno po cesti, potem pa pot spet zavije v breg. Skozi gozd se vzpenja proti zapuščeni planini na meji z Avstrijo.

Nad planino je strmina kar huda, sploh če so tla razmočena, je potrebna previdnost. Mokre korenine namreč kar močno drsijo, obstaja tudi nevarnost padajočega kamenja. Ko pot preide na greben, je potrebna še posebna previdnost, saj je pot vsaj na eno, občasno pa kar na obe strani, prepadna.

Občasno pa tudi zelo zanimiva, saj lahko najdeš storžek, travico ali pa zagledaš skalo, ki ima obliko delfina. Vrh (1654m) je izjemno razgleden, nad Jezerskim so Grintavci, v smeri Kranja je Storžič, pred njim Stegovnik, Bukovnik, Ruš, Kozji vrh, sami stari znanci.

Na drugo stran, nad mejnih prehodom je Pristovški Storžič, nad Dolgo njivo in drugimi planinami pa se razteza Košuta. Čeprav palčki nič več ne hodijo, sem na vrhu moral skriti dobroto, da sta jo punci našli. To jima je bilo tako všeč, da sta potem še sami ena drugi skrivali različne stvari, Živa pa je zgradila tudi pravega Trolčka.

Z vrha je možno oditi še malo naprej, na sosednji griček, od koder se odpre lep razgled na sam vrh. Iz Jezerskega do vrha je z otroki s počitki in raziskovanjem okolice okoli tri ure hoje. Ko smo ob sestopu spet prišli na cesto nad Murnovim, sta punci v lužah našli pupke, Živa pa je lastnoročno ujela žabo.

Pot navzdol je ista, lahko pa na neizrazitem sedelcu nad šupama zavijemo po dobro vidni stezi naravnost po grebenu. Sprva široka pot postane pod veliko skalo stezica, malo je potrebno celo splezati in že smo na Olipovem robu (1124m). Lep razgleden kraj, na vrhu je tudi klopca.

Če je lep dan, si ga lahko popestrimo še s sprehodom do Planšarskega jezera ali pa do pod Makekove kočne. Tudi sprehod do Slatine je zanimiv, če teče, pa ugotovimo, da je voda prav dobra.