(8.8.2009)
Računalnik? Jok, kar na kolo pojdi! Lahko je njej govoriti, ko je že obljubila pomoč pri kuhanju češpljeve marmelade. Tudi jaz bi marsikaj počel…z jezikom. Pa ne, saj ima prav. Na kolo za zdravo telo. Tudi duha, če je smer prava. Sem hitro vse pripravil, da si ne bi premislil.
Ideja za pot je bila dobra, le malo me je skrbelo, da bom nekje na sredi padel…iz zemljevida. Pa, saj so bili napotki izčrpni. Le da sem jih ob pripravah samo napol poslušal. To se mi je kmalu še kako obrestovalo… Izhodišče so Žiri, parkirati se da marsikje, tukaj (N46.0505084 E14.1100547) zagotovo še.
Ko zamenjamo štiri za dve – gumi seveda, peljemo skozi Žiri v smeri Logatca. Toda še pred koncem naselja Stare Žiri, se odcepimo za smer Idrija. Ravnine ni več veliko, začne se vzpon. Pa je prav prijeten, nobene posebne strmine ni. V dvajsetih minutah pribrcamo do Govejka in takoj, ko se cesta začne spuščati, zavijemo levo proti Vrsniku.
Cesti sledimo do mesta, kjer se odcepi desno pot za Spodnji Vrsnik. Gremo levo do Gorenjega Vrsnika, kjer v vasi zavijemo levo na kolovoz, ki pripelje do sv. Tomaža (deset minut, 744 m). Dejansko sta kolovoza dva. Eden pripelje naravnost do cerkvice, drugi pa gre nižje levo naokoli mimo kmetije.
Sploh ni važno po katerem gremo, po drugem se pač vračamo, da zašpilimo klobaso. Sv. Tomaž je lepa in razgledna cerkvica, ki odkriva pogled na naše nadaljnje cilje, še posebej Sv. Trije Kralji se lepo vidijo. Nedvomno pravo mesto, da se oddihamo. Potem pa nazaj do vasi, kjer zavijemo levo in se spustimo do križišča, kjer izberemo pot desno.
Presneto, toliko se vrtimo, da počasi že izgubimo občutek za smer. Kmalu smo spet na cesti, ki nas pripelje nazaj do Govejka. Zavijemo levo in brcamo do vasi Ledinsko razpotje (702 m; deset minut). Takoj, ko se začne cesta spuščati, zavijemo levo mimo okrepčevalnice Kmečki hram. Približno tristo metrov kasneje, ko pridemo na travnike, se levo odcepi cesta za Idršček, mi gremo desno.
Preseneti nekaj vzpona, pa ni prenaporno. Ko pridemo na razgledne travnike in se cesta počasi uravna, že ugledamo cerkvico sv. Marije v vasi Gore (851 m; petindvajset minut). Do nje zavijemo sredi vasi desno. Saj ne, da bi mislili postopati, ustavimo pa se že lahko. Peljemo navzdol po cesti do vasice Rebro, kjer zavijemo levo za vas Dole.
Za vasjo Dolenje Dole sledimo tablici za vas Ravne, bo kar prava smer. Asfaltna cesta pelje do zaselka, ki je še vedno del vasi Dole, tu zavijemo na začetku vasi desno na makadamsko pot. Po nekaj deset metrih se držimo desno, pot se kmalu prične odločno spuščati. Peljemo mimo manjšega smučišča in kmalu smo v vasici Ravne (petindvajset minut), kjer ponovno pridemo na asfaltno cesto.
Sledi še spust do glavne ceste, ki iz Žirov pelje proti Logatcu. Zavijemo desno in se vzpenjamo ob glavni cesti do mesta, kjer glavna cesta zavije desno čez potok. Mi gremo naravnost in takoj spet levo, kamor usmerja lesena tablica Sv.Trije kralji. Sedaj se cesta res postavi pokonci, kar konkretno je potrebno pritiskati na padala proti vasi Hleviše.
Dejansko gre bolj za posamezne kmetije, mimo katerih peljemo dokler ne zmanjka asfalta. Nadaljujemo po makadamu proti vasi V Dolini. Tu se priključimo markirani poti, ki na naš cilj pelje iz Goropek in nadaljujemo po asfaltni cesti proti Sv. Trem Kraljem. Strmine imamo že kar malo zadosti, pa ni za obupati.
Ko prikolesarimo na travnike, svet postane bolj razgleden, desno že lahko uzremo vrh zvonika. Še do tja se bo potrebno potruditi, ni druge. Peljemo mimo kmetije na naši desni strani, te strani se pri odcepih tudi držimo. Malo višje sopihamo mimo gasilskega doma in še ene kmetije.
Še vedno se držimo desno in po nekaj sto metrih pridemo do križišča poti. Na levi je okrepčevalnica, mi pa gremo desno navzgor. Spet nas čaka nekaj brega, pa ne prav veliko. Že smo na vrhu Sv. Trije Kralji (884 m; ena ura od Raven). Navzdol se spustimo do omenjenega križišča, zavijemo desno in se spuščamo, dokler ne pridemo do table, ki nas usmeri levo v dolino Račeve in proti Žirem.
Spust po dolini je prijeten in kot bi mignil smo po prebrcanih 50 kilometrih spet v Žireh…











