(27.10.2008)
Mi smo si za izhodišče izbrali Slovenj Gradec, parkirali smo pri šolskem centru (N46.505261 E15.077136), saj je od tam po Koroški ulici zelo blizu do Glavnega trga, ki je center mesta. Prijeten večerni sprehod. Iz izhodišča je potrebno ubrati eno izmed ulic (Šercerjeva, Gozdna), ki pripeljejo do Podgorske ulice.
Na križišču pod Gozdno potjo to prečkamo in gremo čez most čez Suhadolnico ter naprej do Starega trga. Skozi vas gremo do cerkve Sv. Radegunde, nad katero je lepo parkirišče in ravno tako primerno izhodišče (N46.505311 E15.068072).
Nad parkiriščem se na drevesu že opazi markacija in steza, ki nas pod Sv. Pankracijem pelje do Grajske vasi. Tam smo se nasmejali znaku za nevarnost losov na cesti. Še več, na travniku sta se pasla dva koroška losa. Malce bolj debela in pisana, a sigurno povsem avtohtona.
Skozi vas se je potrebno spustiti do glavne ceste proti Kotljam, jo prečkati in ob njej iti desno. Na robu gozda je na drevju že tablica, ki pove, da smo prav, od tu orientacija ni več pretirano težavna, čeprav zemljevid Pohorja včasih še vedno pride prav.
Po gozdu gremo mimo pojasnilne table o kamnitem mostu in starodavnem kamnolomu ter se, ko stopimo iz gozda, spustimo proti sv. Miklavžu.
Pozno jeseni se nam lahko zgodi, da pot nekaj minut naprej ni prav prijetna. Še preden smo prišli iz gozda, smo namreč vedeli, kakšen prizor nas čaka. Smrdelo je po gnojnici in res so bila vsa polja in travniki prepojeni z njo. Zatiskali smo si nos in šli čez dvorišče kmetije in mimo žage čez cesto in mimo cerkve.
Po nekaj metrih je na levi mostiček, preko katerega prečkamo potoček in se po stopnicah vzpnemo v gozd. Steza nas odloži na robu lepega travnika, tam sta klopci ter miza. Počitek z degustacijo dobrot iz nahrbtnika je bil nujen.
Ko smo starejši odpiskali odhod, smo korak zastavili spet preko travnika in čez rob do ceste, ki nas pripelje in do sv. Roka. Na pokopališču pod cerkvico v vasi Sele je pokopan pisatelj Franc Ksaver Meško, spominska tabla njegovemu službovanju v teh krajih je pritrjena na župnišče malo višje.
Cesti sledimo mimo Klančnika in Gostenčnika do križišča cest, ki ga nadzorujejo kamere. Cesta naravnost namreč pelje do kamnoloma in izgleda, da nekatere preveč srbijo prsti. Nas kamere ne bodo posnele, potrebno je zaviti desno in se po lepem makadamu vzpenjati, dokler nas smerokaz »pešpot« ne usmeri do Španzla.
Tu gremo čez dvorišče kmetije in na drugi strani po kolovozu do širokega travnika. Čezenj se v nekaj minutah vzpnemo do koče (805m), ki je eno od izhodišč za dve uri in pol dolgi pohod do Uršlje Gore.
Do koče smo iz Slovenj Gradca hodili dobri dve uri in pol, pa tudi za povratek so štoparice pokazale podoben čas. Koča je odprta vse dni, razen ob torkih.
Povratek poteka po isti poti, se pa splača na koncu Grajske vasi zaviti do sv. Pankracija. Od tu se do sv. Radegunde v Starem trgu spustimo ob križevem potu, potem pa do izhodišča ni več daleč…