(22.11.2008)

Čeprav kuclji v okolici Bleda od daleč izgledajo prav pohlevno, pa so nekatere steze na vrhove speljane preko prav strmih poti. Izhodišče za omenjene vršičke je pri domu muzealcev, nekje na pol poti med Pristavo (N46.356789 E14.091543) in Zako (N46.361277 E14.081097).

Z avtomobilom je možno parkirati ob makadamski poti, ki se kmalu spremeni v kolovoz in pripelje pod vrh Ojstrice. Avtodom je edino smiselno pustiti na omenjenih točkah, pri čemer je parkirišče v Zaki v letnem času plačljivo. Prespati bi se pozimi verjetno dalo na obeh mestih, poleti pa v Zaki nedvomno samo v kampu, pa tudi ob Pristavi bi se kakšen siten redar lahko vtaknil v vas.

Če parkiramo v Zaki – 480m, se ob jezeru napotimo v smeri Vile Bled. Ko se iz lesene objezerske potke dvignemo nazaj ob cesto, pred sabo na ovinku že zagledamo odcep makadamske poti desno. Ko previdno prečkamo glavno cesto, so pred nami že tablice, ki označujejo pot št. 6. Če hočemo narediti krožno turo, je najbolje korak usmeriti levo od doma muzealcev.

Dobro vidna steza ter občasno malce zabrisane markacije nas kmalu pričnejo v ključih dvigovati proti izraziti steni. Ko pridemo do pod nje, opazimo leseno ograjo. Ob njej se vzpenjamo previdno do strmih železnih stopnic, ki nas dvignejo na prvo odlično razgledišče.

Stezi sledimo do drugega razgledišča s pojasnilno tablo (691 m). Vendar pozor! Na strmi poti, ob hoji blizu roba stene in okoli razgledišča je potrebna velika previdnost, predvsem kolikor so z nami otroci. Nedolžnost vrha namreč zbledi ob podatku, da se je poleti en turist na tem hribu ubil, eden izmed reševalcev pa hudo poškodoval.

Do sem potrebujemo iz Zake pol ure hoje, iz visokega razgledišča je verjetno najlepši pogled na Blejsko jezero. Zato si splača vzeti čas in malo počiti. Potem pa se sprehoditi, sledeč markacijam, do sedla med Osojnicama. Tu nas tablica usmeri na Veliko Osojnico.

Sledimo markacijam in pazimo, da nas široka steza na uravnavi ne zapelje levo. Markacije nas peljejo po lepi stezi na levi strani hriba. Ko steza zavije desno, pa smo že po nekaj metrih na vrhu – 756 m (iz Male Osojnice pol ure hoje). Tu lahko počijemo, ali pa se sprehodimo levo na razgledišče s klopco.

Nazaj se vračamo po isti poti, lahko pa gremo z vrha tudi po nemarkirani poti sledeč grebenu. Vendar je tu potrebno malo več pazljivosti, predvsem da ne zaidemo v strma in prepadna pobočja nad Zako. Ko se priključimo nazaj na markirano pot, smo kmalu spet na križišču. Tu sedaj zavijemo levo, kot nas napotuje tudi smerokaz.

Na strmem kolovozu z drobljivim peskom kaj hitro pristanemo na riti, saj zelo drsi. Komaj se pot rahlo zravna, že nas smerokaz usmeri levo. Komaj nekaj korakov je potrebnih in že smo na Ojtrici – 610 m (iz Velike Osojnice do sem je pol ure). Tudi od tu je čudovit pogled na jezero, povrh pa kamp Zaka leži prav pod nami. Toda, previdno. Vrh ni ravno prostoren, za robovi pa so prepadne stene.

Ko se vrnemo nazaj do kažipota, sledimo kolovozu navzdol do ceste in se ob jezeru vrnemo v Zako. Možno pa je proti Zaki zaviti tudi že prej, le da je takšen prehod povezan z nekaj raziskovanja in prebijanja preko včasih kar gostega rastja.