Sv. Primož na Gabrški gori

(22.2.2009)

Skoraj kamorkoli se v tej naši deželici obrneš, vidiš gričevnat svet. Nekje so griči višji, drugje nekoliko nižji. In veliko jih je, na katere so naši predniki postavili cerkvice. Kot bi se hoteli tako bolj približati Bogu. Saj so nebesa pač nekje tam, na nebu. Ali pač? Jim je trud kaj pomagal, da so živeli lažje? Kdo ve?

Trgovski center Poljane in odcep ceste proti vasi Smoldno

Trgovski center Poljane in odcep ceste proti vasi Smoldno

Vsekakor pa so nam pustili zapuščino, ki ni za odmet. Saj nam predstavlja vsaj smerokaz, če že ne sam cilj. Do nekaterih cerkva je komaj kakšen korak, do drugih že pravi pohod. Sv. Primož na Gabrški gori spada bolj k prvim. Pot ni zahtevna, smerokazov je dovolj, večinoma je pot tudi markirana. Ime naj nas pa le ne zmede. Na obcestni tablici pri pokopališču v Poljanah, so namreč Primožu v pomoč poslali še Felicijana.

Parkirišče pod pokopališčem je trenutno precej zasedeno, zadaj tovarna, kjer izdelujejo "kape" avtodomov

Parkirišče pod pokopališčem je trenutno precej zasedeno, zadaj tovarna, kjer izdelujejo "kape" avtodomov

Na poti po Poljanski dolini zavijemo v Poljane in peljemo skoznje v smeri vasi Javorje. Tik pred koncem vasi lahko parkiramo ob Trgovskem centru Poljane (N 46.122980 E 14.184650). Lahko tudi malo naprej, nasproti pokopališča. Če je le kaj mesta, saj je prostor trenutno zaseden z gradbeno mehanizacijo. Spali bomo mirno, kolikor se ob cesti pač da.

Pot nad pokopališčem, pod njim parkirišče, zadaj tovarna, kjer izdelujejo "kape" avtodomov

Pot nad pokopališčem

Le jutranji ropot naj nas ne prestraši. Pred trgovino namreč v tovornjak prečrpajo mleko, kar je povezano s čenčanjem lokalnih kmetov. Kdo bi vedel kaj se jim plete v glavi. Še posebno, ko se dvigne zavesa na pogradu in skozi okno pogleda skuštrana otroška glava. Nasmeha pa vseeno ne morejo skriti. Pot ni težko najti.

Tabla, ki veliko obeta...

Tabla, ki veliko obeta...

Iz izhodišča (približno 400 m) jo mahnemo mimo pokopališča, navzgor, kamor nas usmeri tudi tablica. Že takoj na začetku nas nasmeje obcestna tabla, po dveh ovinkih smo že visoko nad Poljanami. Bukov vrh s cerkvico sv. Sobote je prav nasproti nas. Kmalu na levi ugledamo tablico, ki vabi na Gabrški vrh. Odzovemo se povabilu in zagrizemo v breg.

Hotovlja in grički nad njo

Hotovlja, Predmost in pisani grički

Ko prikolovratimo na makadamsko cesto, so tu spet markacije. Poti ni težko slediti, čeprav se občasno steze cepijo, pa ponovno družijo. Ko stopimo na košenine nad Podborštom, se spet odpirajo pogledi na Hotavljo na drugi strani ceste. Po slabi uri hoje nas začara travnati grič pred nami.

Pozimi se spodobi, če pod nogami zaškripa tudi sneg

Pozimi se spodobi, če pod nogami zaškripa tudi sneg

Če trava še ne raste in tako ne delamo škode, jo mahnimo kar naravnost proti njegovemu vrhu. Od tam se nam bo na levo odprl prvi pogled na sv. Primoža, v isto smer usmerimo korak. Ko spet utonemo v gozd, se po nekaj deset metrih na levo odcepi dobro vidna pot. Nič se ne ustrašimo zapustiti markacij in ji sledimo.

Visoki vrh

Visoki vrh

Peljala nas bo čez Visoki vrh (736 m), le nekaj višinskih metrov nad markirano potjo, ki ga obide po njenem boku. Na drugi strani se ponovno spustimo navzdol in mimo znamenja ter cest, ki iščejo svoj začetek v vaseh na obeh straneh hriba, ubiramo smer za Gabrško goro. Ko se nam že čudno zdi, kdaj bomo šinili navzgor, na levi ugledamo stezico.

Sv. Primož

Sv. Primož

Zagrizemo kolena in že smo pri cerkvici (830 m, ura in pol hoje). Nekaterim se bo od tu mudilo dalje proti sv. Tomažu nad Selško dolino ali pa kar do Lubnika. Drugi pa bomo raje posedeli na klopcah ob cerkvenem zidu, si vzeli trenutek za sebe in nato že, po isti poti, odjadrali navzdol. Za kaj pa ne. Dan je izpolnjen.

Smeško

Smeško