Blegoš

(21.2.2009)

Škofjeloško hribovje ima nedvomno svoj čar. Nežne obline gričev, visoko poraščenih s travniki in posejanih s samotnimi domačijami vzbujajo skomine. Za krajši izlet, daljše potepanje ali kar življenjsko popotovanje. Nikoli nam ne bo dolgčas. Pa naj nad nami pojejo ptice, radostne ob brstenju, nas žgečka poletno sonce, šumi jesensko listje ali škripa prvi sneg. Tudi, če po valovitem hribovju, nekje nad skritimi grapami, rišemo smučino, ne bomo nič zgrešili.

Valovita lepota

Valovita lepota

Seveda gre ponavadi bolj kot za pravi turni smuk za navdušeno valovanje gor in dol. Kot da bi bilo to kaj slabega! Vrnili se bomo vriskajoč, pijani od morske bolezni, bistre glave in utrujenih nog. Čeprav je spust v Gornjo Žetino bolj smuški, pa je pohod iz Brda vsaj tako krepčilen za dušo, če ne še bolj. Izhodišče je Brdo, kjer lahko parkiramo na parkiriščih smučarskega centra Cerkno (N 46.1744000 E 14.0460488).

Nad Brdom

Nad Brdom

Gornje parkirišče je namenjeno avtobusom, zato se raje postavimo na srednjega ali spodnjega. Tako, da ne bomo delali gneče in bo dovolj prostora tudi za druge. Če smo dovolj zgodnji, najbolje, da se navzgor odpravimo kar po smučišču. Sploh, če zna biti cesta, ki pod smučišči vodi do spodnje postaje šestsedežnice Lom, kopna ali posuta s peskom. Smer začrtamo enostavno. Po levem delu smučišča se vzpnemo mimo spodnje postaje dvosedežnice Grič in malo višje nad zgornjo postajo štirisedežnice Davča nadaljujemo levo po ozki progi.

Smučišče nad krožničkom

Smučišče nad krožničkom, zadaj Porezen

Gremo pod krožničkom in spet po ozki progi levo navzgor. Ko pridemo pod šestsedežnico Lom, prečimo smučišče in sidro ter se pod umetnim jezerom napotimo skozi gozd. Na drugi strani prečimo smučišče in se ob njem spustimo nižje. Sredi strmine zavijemo desno v gozd in sledeč markacijam levo navzdol. Skozi redek gozd že ugledamo odprti svet, po katerem se dejansko začne naša pustolovščina (Pretovč, 1217 m, do sem tri četrt ure hoje).

Tu se začne potep

Tu se začne potep

Tudi s smučmi ubiramo smer letne poti, tako da so nam markacije v pomoč. Na vrhu travnikov,zavijemo levo in se po nekaj metrih spet strmo vzpnemo proti Smoletovšu(1300 m). Čaka nas nekaj malega ravnega sveta, potem pa se svet prične najprej zložno, na koncu pa kar strmo spuščati. Na razpotju se napotimo proti Blegošu, kot nas usmerja tablica.

Na križišču poti

Na križišču poti

Že po nekaj metrih pot zavije desno v gozd. Vzpenjamo se po ozkem grabnu, kjer ponavadi ozka gaz pešcev ni zadosti široka za smuči. Pa se vseeno da, nič bat. Le krajši spust in že se nam z leve pridruži kolovoz. Dandanašnji velikokrat zvožen z motornimi sankami. Sledimo mu do mesta, kjer se združi več poti, le nekaj minut pod kočo. Smerokazi so jasni, zaiti ni več možno. Mimo koče gremo po ravnem, dokler se svet ne postavi pokonci.

Vršno pobočje Blegoša izpred koče

Vršno pobočje Blegoša izpred koče

Konkretno strmino premagamo v ključih, ko se prekobacamo čez prelomnico, pa je strmina že precej bolj zložna. Zadnji del pred vrhom pa je tako ali tako skoraj raven. Na vrhu (1562 m, slabi dve uri in pol hoje je do sem) je betonski stebriček, porisan in popisan, da vemo ne le, da smo na vrhu, temveč tudi kam vse nas lahko še ponese korak. Poleg stoji kovinska roža vetrov. Ta razvozla dileme o tem, kaj sploh vidimo. Da le ne bomo predebelo gledali.

Stebriček na vrhu

Stebriček na vrhu

Spust poteka bolj ali manj po smeri dostopa. Le na križišču pod kočo je priporočljivo ubrati malo svojo smer. Pa ne zato, da bi lahko med osvojene vrhove vpisali še Špehovše (1355 m), temveč zato, ker je nekaj vzpona nagrajenega z bolj odločnim spustom. Gremo torej malo levo od prihodne smeri, mimo železne zapornice. Vzpenjamo se po sledi gozdne ceste. Ko prečkamo neizrazit vrh, se držimo bolj desno, sprva malo navzdol in nato le rahlo navzgor.

Pogled na prehojeno pot

Pogled na prehojeno pot, v daljavi sta bela Porezen in greben od Črne prsti proti Rodici

Ko se svet prične bolj odločno spuščati, sledimo tistemu, kar je poleti kolovoz. Če smo v dvomu, imejmo v mislih, da se desno ne moremo zgubiti. Če smo uspeli najti pravo pot, nas bo divji rodeo pripeljal na smer vzpona le malo pred križiščem poti proti Robidnici. Sedaj nas spet čaka sprva strm in nato malce bolj položen vzpon, nekaj ravnine, potem pa končno spust, ki nas pripelje pod smučišče.

Koča pod Blegošem

Koča pod Blegošem

Najbolje, da se po njem vzpnemo prav do Črnega vrha (1291 m) tam nad vrhom sidra in šestsedežnice Lom. Od tam smučamo po smeri pristopa, pač po smučišču, saj drugje skoraj ne gre. Za povratek potrebujemo približno uro in pol hoje in smuke, vse skupaj naše potepanje vzame štiri ure. Kar dober sprehod torej.

Špehovše

Špehovše