(28.12.2008)

Škofjeloško hribovje ima presenetljivo veliko zanimivih turnih smukov. In nekateri sploh niso od muh. Tudi Ratitovec je tura, ki ni pretežka za začetnika in po drugi strani prav uživaška za izkušenega turnega smučarja. Čeprav tudi slednjega lahko čaka kakšno presenečenje. Včasih tudi ne preveč prijetno.

Če nimamo volje, da bi smuče nataknili že v Železnikih, je kar pravšnje izhodišče Prtovč (1011 m), vasica na vrhu razgibanih travnikov, obešena pod strma pobočja Ratitovca. Do nje ni težko priti, cesta se v Železnikih odcepi levo, le malo za Mercatorjem in bazenom. Cestna tabla nam prepreči, da bi odcep zgrešili, če pa ga že, pri cerkvi le obrnimo.

Strmina je že, toda tudi za avtodom ne prehuda. Tako z vzponom ne bi smeli imeti težav, če le cesta ni zasnežena ali poledenela. Parkirišč je zvečer in zgodaj zjutraj dovolj, potem pa se kar hitro zapolnijo (N46.227915 E14.113057). Zato tudi tu velja lep pregovor – rana ura, zlata ura.

Najbolj ravna so mesta nad cerkvijo, tam bomo nedvomno brez težav lahko tudi prespali. Zjutraj gremo do vasi in skozi njo sledimo markacijam za Ratitovec čez Razor.

Nad hišami se začne pot strmo vzpenjati, če ni dosti snega tu dostikrat iz snega gleda kamenje. Ko se strmina malo unese, pot zavije levo in na krajši uravnavi desno. Te smeri se potem kar držimo, najprej ob rahlem vzponu, nato po dolgi prečki. Gremo mimo odcepa za lovsko kočo in ko se svet odpre, smo že pod Razorjem.

Desno so strma in kamnita pobočja Kosmatega vrha, mi pa sledimo letni poti in se čez strmino vzpnemo do ravnice Razor. Če snega ni preveč, tu ven gleda pojasnilna tabla. Pri njej se ozremo levo in zavijemo v strmo pobočje. Ko je gozda konec nas čaka še krajša strmina, potem pa se svet položi.

Pot nam sedaj kažejo tudi zimske markacije, ki so še kako dobrodošle v megli. Čeprav je res, da bomo le težko tu hodili prvi. Ratitovec je pač priljubljen cilj tudi pozimi. Tako turnih smučarjev, kot še bolj pohodnikov. Tako slučajnih, kot tudi tistih, ki se gor hodijo »pofočkat«.

Do koče gremo skoraj po ravnem, pri njej pa zavijemo desno navzgor in sledimo slemenu nekaj minut do vrha (1667 m) – od Prtovča uro in pol hoje. Da smo res tam, nam tudi v bolj kislem vremenu pokaže ovalni stolpič.

Glede smuke pa imamo dve možnosti. Lahko smučamo nazaj na ravnico in takoj pod steno zavijemo po strmini pod njo proti Razorju. Druga možnost pa je, da se z vrha spustimo na drugo stran in odvijugamo po odprtem pobočju navzdol.

Pazimo, da ne smučamo preveč desno, kjer je stena in ne preveč levo. Ko pridemo do gozda, se še malo spustimo, potem pa počasi težimo proti desni. Priti moramo namreč na Vratca – sedlo med Gladkim in Kosmatim vrhom. Predvsem bodimo pozorni na pobočje pred nami, včasih tu zna presenetiti celo kakšna luknja.

Iz sedla se po kar konkretni strmini spustimo v Razor in po poti navzdol. Tu je možno zaviti proti lovski koči in iskati najboljše prehode proti vasi Podlonk, lahko pa tudi še naprej proti Železnikom. Če pa želimo priti do Prtovča, sledimo poti. Na koncu prečke, ko se začne pot rahlo spuščati med smrekicami, ji lahko sledimo še naprej, ali pa zavijemo levo navzdol in se potem držimo bolj desno.

Ko pridemo do travnikov, odvijugamo po njih do makadamske ceste in se po njej vrnemo do Prtovča (z vrha tričetrt ure, če pa malce zaideš in zlomiš smučo, računaj kar na eno uro).