(9.11.2008)

Do Jurkloštra se lahko pripeljemo iz Rimskih toplic. Takoj za odcepom se zapeljemo čez most čez Savinjo, se prerinemo čez ozki in menda 3,3 metra visoki podvoz pod Železniško progo. Čaka nas še kakšnih dobrih sto metrov ozke ceste, nato pa do konca ni nobenih posebnosti več.

V Jurkloštru lahko skušamo parkirati takoj po prihodu v kraj, morebiti na ostankih bencinske črpalke ali pa na drugi strani potoka pred kafičem. Precej bolje se je zapeljati še morebiti kilometer dlje do šole in ostankov nekdanjega samostana (N46.094341 E15.344498).

Tam je prostora za parkiranje več kot dovolj, tudi spati se da brez težav. Če gremo na Lisco, se izpred samostana (367m) odpravimo navzdol do vasi, mimo že omenjene bencinske črpalke.

Če boste hoteli naliti dizel, s seboj obvezno prinesite zadosti debelo cev ter zadostno število slovenskih tolarjev. V zadovoljstvo pa vam bo, da boste gorivo lahko natočili nedvomno daleč najceneje. Ne le v Sloveniji, temveč zanesljivo tudi v Evropi.

Sledimo cestni tabli za Lisco, gremo preko mostu čez Gračnico in sledimo cesti ob potoku Lahovnica. Ko pridemo iz vasi se začne precej naluknjan makadam, katerega pa je le za nekaj sto metrov.

Po kakšnih dveh do treh kilometrih, ko se na levo odcepi druga cesta, tam pa stoji tudi hiška avtobusnega postajališča (N46.084052 E15.305208), zavijemo levo in po nekaj deset metrih na razcepu desno (proti kmetijam Šmid in Petan).

Na smreki že zagledamo veliko markacijo in napis Lisca. Od tu potem sledimo markacijam in smerokazom. Pot teče po poteh, kolovozih in travnikih ter mimo več kmetij in vikendov. Markacij je dovolj, tako da se bi le težko zgubili.

Ko se travniki po kopici vikendov postavijo pokonci, pot pelje mimo še ene kmetije, prečka makadamsko cesto in že smo v gozdu. Če je vlažno je pot kar spolzka, zato previdnost ni odveč. Mimo nekdanje hiše, sedaj predelane v vikend pridemo na razgledne travnike pod vrhom Ješivec, pot se položi.

Pri tablici z napisom Lisca 30 minut, zavijemo desno in se vzpenjamo proti cesti. Pred njo je tablica, da je do vrha še 20 minut. Cesto prečkamo in se čez hrib s klopcami in mizo prevalimo spet nanjo. Sledimo ji do ostankov smučišča, pred sabo že vidimo vrh in kupolo meteorološkega radarja (948m).

Do njiju pridemo po desni poti, leva nas pripelje do Tončkove koče. Navzdol gremo po isti poti. Uradno je do vrha iz Jurkloštra dve uri, mi smo hodili slabe tri ure in pol. Z otroci seveda. Navzdol smo bili bistveno hitreje, za pot smo potrebovali dve uri, pa tudi nismo hiteli.

Do pod vrha se da pripeljati z avtomobilom, tudi z avtodomom bi se verjetno dalo. Ob smučišču je dovolj prostora za parkiranje in spanje, tako, da je glede tega skrb odveč.

Po povratku se lahko sprehodimo ob zidovih nekdanjega samostana. Ogledi so možni za skupine po dogovoru, sicer pa od aprila do oktobra v nedeljo popoldan. Če pa bi kdo želel izvedeti o zgodovini samostana, kjer naj bi bila na samostankem pokopališču pokopana tudi Veronika Deseniška – http://sl.odon.si/zgodovina/