(13.12.2009)

Ko naravnega snega kronično primanjkuje, se je treba zanesti na umetnega. Odgovor na vprašanje ali lahko pri vzponu ob robu smučišča in spustu po progi v dolino še govorimo o turnem smuku, prepustimo puristom. Mi se raje – kar odpravimo.

Zgornji del parkirišča

Glavno, da se predihamo, da so pljuča spet polna svežine in glava bistra. Aineck je vrh, ki leži v Avstriji med krajem St. Margarethen v dolini Lungau in sedlom Katschberg. Z obeh strani nanj pripeljeta žičnici in tako povezujeta dvoje smučišč. Parkirati je možno na parkirišču desno od smučarjem znane »Margaretke« (N 47.0806045 E 13.6874529).

Nad parkiriščem je potrebno kreniti proti smučarski progi

Toda ne ustavimo se na prvem delu parkirišča, saj nas zna redar že zjutraj prestavljati na drugi – od žičnic bolj oddaljeni – del parkirišča. Pa nič zato. Če parkiramo pod bregom, bomo prav na izhodišču (1075 m). O tem, kje je potrebno iti ni veliko razpravljati. Bolj o tem, kdaj naj jo mahnemo na pot. Naj bo ura vsaj osem.

A1

Večerno ali zgodnje-jutranje pohajanje po smučišču nas namreč lahko drago stane. Kazen za takšno početje je do 500 evrov ali do en teden zapora. Uf… Nad parkiriščem se usmerimo desno. Vzpenjamo se po znameniti A1 in pazimo, da smučarjem nismo preveč napoti. In…to je to. Kaj več skoraj ni za povedati.

Pol poti

Slabih šest kilometrov je proga dolga, zaključi se prav na vrhu in zaiti ni možno. Razen če je kdo naravni talent za kaj takšnega. A temu še tako podroben opis ne bo pomagal. Vzpon je v začetnem delu malo bolj strm, višje gori pa ravno pravšnji. Toda naj nas taka hvala ne zavede. Šest kilometrov se nam bo še kako vleklo.

Svet se odpre...

Ko bomo ob progi zagledali table, ki označujejo, koliko je še do doline, se nam bo obraz vsaj malo podaljšal – uf, šele toliko, da sem prehodil? Pa ni za obupati. Ko se gozd razpre in postane svet razgleden, nam utrujenost že namiguje, da prav daleč ni več. Nad izstopom sidra gremo pod mostičkom in naprej po progi proti vrhu.

Križ

Domačini navadno nekaj deset metrov višje zavijejo skozi prehod med lesenimi latami in se vzpnejo do križa. Je odličen cilj, tam je tudi precej bolj mirno. Na najvišjo točko namreč pripeljeta sedežnica in gondola (2220 m, dve uri hoje). Torej precej hrupno. Pač, stvar okusa. Navzdol pa…ja, po A1 seveda.Petnajst minut nam bo vzela smuka.

A10

Upravljavec smučišča to progo oglašuje kot verjetno najlepši spust v dolino v Alpah. Ali je res? Spet stvar okusa. Kot ponavadi. Prepričati se pa le splača…