(9.5.2009)

Zvoh, najvišji vrh smučišča Krvavec, pač pozna skoraj vsak ljubitelj smučanja. Ko so nanj pred leti potegnili dvosedežnico, sem za zabavo štel in naštel, da sem se v eni zimi nanj peljal skoraj stokrat. Marsikaj smo doživeli tam.

V hribih se dela dan

Tudi, da smo na najvišjem delu bingljali več kot uro, potem pa so nas z dizelskim pomožnim motorjem počasi vlekli proti vrhu. Tako, približno kilometer ali dva na uro je šlo. Sem naučakan že na sredi dol skočil. Poleti je bil to vrh pod katerim si šibal proti Kompoteli ali pač čezenj na Ježo in naprej na Vrh Korena.

Pomlad je tu, ni kaj!

Pozimi pa z žičnico do vrha, potem pa takoj za njim navzdol proti Dolgi njivi in naprej na Kalški greben. Mladost je norost. Sploh ko sva s kolegom dan prej montirala njegovo turno okovje. Šablona, vrtanje, potem pa se mu je mudilo. Bom že doma privil, je rekel.

Višje je snega še dovolj

Ko sva naslednji dan presmučala konkretno strmino, ki se zaključi na vrhu prepadne stene nekaj nižje in zavila do lovske koče v Dolgi njivi, je stopil iz ene smuči z okovjem na čevlju. Huh. Vsaj izvijač je vzel s sabo, da dokonča montažo. In še (vsaj) enkrat je Zvoh zanimiv. Ko smučišče preneha z obratovanjem, snega pa je od zgornje postaje gondole do vrha Zvoha še vedno dovolj. Takrat je to pravi cilj, da se predihaš.

Veliki Zvoh

Da pa je še kaj snega, se vseeno že prej prepričajmo. V dolini – http://www.rtc-krvavec.si/sl/snezne-razmere. Če se odločimo, da gremo z avtodomom, smo spet malo v dilemi. Možno bi bilo sicer prespati pri spodnji postaji gondole (N 46.284911 E 14.497159), z malo vztrajnosti se najde celo kakšen precej raven kotiček. Vendar pa gondola takrat, ko bi jo potrebovali, ne vozi več.

Krvavec

Druga možnost je, da se (vsaj) do Jezerc zapeljemo z avtodomom. Do gostilne Ambrož je asfaltna cesta, pa tudi naprej do Jezerc. Čeprav je od gostilne naprej uradno zaprta za promet, tega skoraj nihče ne jemlje resno. A menda se občasno tudi tam najde kakšen preveč zagreti policaj. Po drugi strani je res, da se na cesto drobi precej kamenja, zato je potrebno voziti previdno.

Vrh Velikega Zvoha

Na koncu asfalta je zadosti ravnega prostora za parkiranje in spanje (N 46.285458 E 14.531660). Težava je le v tem, da smo od izhodišča še precej oddaljeni. Torej nas čaka v obe smeri dobre pol ure hoje v vsako smer. S smučmi in vso opremo. Ali pa rinemo z avtodomom proti gornji postaji gondole (N 46.295624 E 14.521297).

Prihod na vrh

Toda makadamska cesta ima precej lukenj in tudi sicer ni najboljša. Torej vsaj počasi in previdno, če nič drugega. Izhodišče je zgornja postaja gondole ali pač poleg ležeči Dom na Gospincu, po domače Roska (1491 m). Od tam je najbolje, da gremo proti Tihi dolini, torej levo in po pobočju ob novi štirisedežnici navzgor.

Kalški greben

Mimo Brunarice in spodnje postaje dvosedežnice na Veliki Zvoh nadaljujemo po smučišču. Ko pridemo do križišča prog, se odločimo za eno od možnosti. Desna je najbolj strma, srednja malo manj, leva je najbolj položna. Ko se smučišča spet združijo, gremo po spomladanski progi in pod sedežnico. Zavijemo levo in gremo do vrha (1971 m – dobra ura hoje). Simpl kot pasulj.

Na vrhu

Pravi vrh je malo naprej od vrha sedežnice, gremo po levi strani akumulacijskega jezera do najvišje točke. Navzdol pač smučamo po smeri pristopa ali po kateri drugi možnosti, saj vemo, kje se pač smuča pozimi, ko se sem gor prišlepajo množice smučarjev. Le pazimo, da ima izbrana smer še zadosti snega. Do izhodišča je le dobrih deset minut. Pa da nebi kdo hitel takoj sedaj tja gor. Za letos je sezona tudi za turno smuko, končana.

Tudi spomladanska smuka je lahko odlična