(28.3.2009)

Sv. Vid je čudovit.

Sv. Vid

Do njega je le kratek skok, predvsem če parkiraš povsem spodaj. Razgled pa je neverjeten in povsem upraviči rimo. In kaj je lepšega, kot če se malo razgibamo, preden kot nasedel kit obležimo v bazenih Term Čatež. Izhodišče je nad vasjo Čatež, kjer na parkirišču pod cerkvijo lahko prespimo (N45.892242 E15.601150). Malo je sicer nagnjeno, a ni sile. Lahko pa se do izhodišča odpravimo tudi iz kampa Term Čatež, peš ali s kolesom. Ni predaleč.

Pomlad se prebuja

Mimo cerkve (150 m) se odpravimo po cesti nad avtocestnim počivališčem Grič in že ugledamo stezo, ki pelje preko travnika. Dejansko je bilo to enkrat smučišče. Seveda v bivši Jugi, ko smo še navijali za Križaja in Elanke in ko še nismo s kapitalizmom uvozili tudi globalnega segrevanja. Sedaj pa stebri vlečnice rjavijo v gošči. Škoda. Ko steza zavije v gozd, ji sledimo.

Drevo za počitek

Markacije nas sedaj ne spustijo več, nove so in tako zaiti ni možno. Lahko pa uberemo tudi kakšno dobro shojeno bližnjico, nič ne bomo zgrešili. Hoja je ob žvrgolenju ptic in dehtenju prvih cvetic prava za pomladansko prebujanje. Le po kakšnem dežju je pot blatna in zna drseti. Zato takrat palice niso odveč. Malo pred sedlom, kjer stoji znamenje, zavijemo levo in že smo na Šentviški gori.

Pogled na izhodišče

Pri cerkvici sv. Vida (385 m – do vrha pol ure iz izhodišča in ravno toliko za spust nazaj). In če smo do sem komaj dobro zadihali, si tu le vzemimo čas in dobro vdihnimo. In izdihnimo. In tako še nekajkrat. Potem pa si zamislimo nov avtodom, lepšo ženo ali nagrado za milijontega obiskovalca Term Čatež. Kaj? Ja, seveda. Vse je namreč možno, če le pozvonimo na zvonček želja.

Če je veliko želja, je bolje dobro pozvoniti...

Lahko si še na roko odtisnemo štampiljko in se vpišemo v vpisno knjigo med vse tiste domačine, ki se hvalijo z nevemkoliko sto in sto obiski letno. Da bo tudi želja bolj zagotovo uslišana. Predvsem pa se ustavimo na razgledišču in si poglejmo ravnino pod nami. Sava lenobno teče, Brežice so skoraj na dosegu roke. Nas bo nedvomno prijelo, da bi se sprehodili po ulicah tega mesta. Zakaj pa ne.

Brežice

Le navzdol bo treba, po isti poti, ki nas je pripeljala navzgor ali pač kateri izmed stranskih variant. Seveda pa je možno tudi, da se navzdol odpravimo po kateri drugi poti. Čez vas Cerina ali kjerkoli drugje. Možnosti je dovolj. Na vse strani neba se da, le ene izmed poti se držimo, da ne zaidemo v preveliko goščavo. Potem pa naprej. Kam, smo sigurno domislili že na razgledišču, če ne prej.

Golob na cerkveni strehi