Gora Zelena
.
Prvomajski 2015
Kar nekaj preteklih poti je ciljno ali posledično vsebovalo obiske žlahtnikov, znancev ali prijateljev na začasnem delu v tujini. Tokrat je bil tak cilj. Pol leta se že nismo videli, zato se ponovnega snidenja res veselili.
Do Zielone Gore v poljski pokrajini Lubuš (nam je širše območje bolj znano kot Šlezija), vodi več približno enako zamudnih (cestnih) poti. Nobena na žalost ni krajša od 1.000 km 🙁 .
Gor smo jo ucvrli prek Dunaja in pozno popoldan pristali nekaj malega nad Prago. Za 10€ so nam v majhnem kampu Proboštska jezera (50.202430° 14.656264°) ob istoimenski vodi nudili vse potrebno (čeprav smo želeli le mir in varnost). Sanitarno občutljivim sanitarije ne bi bile všeč. Aja, dokler med Brnom in Prago ne zamenjajo avtoceste, me ta ruta ne vidi!!! Kaj tako katastrofalnega pa še ne! Kot bi vozil po pragovih železniške proge.
Konkretno naspani dopoldan na kratek ogled mesteca Brandy’s nad Labem- Stara Boleslav. Administrativno združena kraja predstavljata mesto z najdaljšim imenom v CZ. Tik pod zanimivim dvorcem (P na: 50.188070° 14.665183°) se v umetnem kanalu reke Labe zabavajo kajakaši. Zabavno. Stara Boleslav je romarski kraj zato, ker je tam vrli Boleslav, še z nekaj kompanjoni, ubil brata Venčeslava (To smo itak šele kasneje prebrali na netu. Jaki neki turisti!), ki je potem postal Sveti; celo najSvetejši v CZ.
Naprej v muzej Škode v Mlado Boleslav. Tudi tukaj ni šlo brez Venčeslavov. Tovarno imenovano Laurin & Klement sta namreč leta 1895 ustanovila biciklista Venčeslava (Vaclava) s temi priimki. 30 let kasneje so jih pohopsali težkometalci: Škoda!
Na ogled je kup avtomobilov, motorjev in biciklov, pa deli in načrti; celo v nekdanjo delavnico lahko stopite. Osebno seveda navdušen predvsem nad rally delom zgodovine. Sibera, Kopecky in Schwarz so le trije, katerih avtomobile je možno videti, sicer pa so to znamko vozile tudi legende kot so Blomquist, McRea, Auriol itd.
Muzej ima lastno parkirišče (50.419035° 14.914274°), čez cesto je pa en trgovski center in avtobusna.
Naslednji vmesni cilj: Görlitz v Nemčiji. (P na Banhofu: 51.147750° 14.978607°) Lep star del mesta; predvsem je zanimiv cel kup stolpov po katerih vas za nekaj Evrov tudi organizirano popeljejo.
Čez mejno reko (D-PL) preslikan del mesta, Zgorzelec, je tužna slika. Še najbolje zgleda mestni park. (P ob parku: 51.148473° 15.004490°)
No ja, povsem solidno zgleda tudi nova športna dvorana (P na: 51.158664° 15.013390°), v katero smo se zvečer namenili. PGE Turow vs Stelmet Zielona Gora- zadnje kolo rednega dela poljskega košarkarskega državnega prvenstva, derbi za prvo mesto in najboljše izhodišče pred končnico. Slednje je sicer pripadlo domačinom, a sta bila slovenska rojaka delujoča v Zieloni Gori z razporedom, ki ga prinaša drugo mesto, kar zadovoljna. (Preden sem dokončno scopral ta zapis, se je prvenstvo že končalo, ‘mi’ pa zmagali! Z osvojenim Pokalom torej dvojna poljska krona ter Evroliga v naslednji sezoni. Bravo!)
No, poleg košarkarske negostoljubnosti se je Zgorzelec izkazal tudi z ulično. Ko smo se, malo pred eno zjutraj, z druženja vračali proti AD (51.158704° 14.994773°), so se tam okoli muvali eni sumljivi elementi. Ne vemo ali smo imeli srečo, da smo preplašili lopove, ali so jih pač sumljivci, dejstvo pa je, da so polomljena zapirala zadnjega okna in zrezana pokrivna ponjava biciklov majhna žrtev v primerjavi s potencialno. Večja škoda je nastala v glavah, saj je navdušenje nad Poljsko znatno upadlo. Sledilo je dve uri izogibanja srnam, zajcem, lisicam in ježem do Zielone Gore; ter ura neizogibanja žlahtni kapljici v dobri družbi.
Če vas kdaj z AD ali podobno širokim vozilom zanese v te konce, naj vas ne skrbi prometni znak za 2,1m širine na prehodu reke Neise (in hkrati meje: 51.471932° 14.946814°), cesta je zihr široka 4m, z nasprotne strani pa table sploh ni (samo prepoved za kamione).
Kot rečeno je bilo druženje poglavitni cilj tokratnega potovanja, zato smo turistični del jemali bolj kot dopolnilno dejavnost.
Spali dokler je bilo možno, po poznem zajtrku na špancir do bližnjega jezerca (P na: 51.903537° 15.489152°; čez cesto je kamp), pa na pozno kosilo, gostitelj na trening, babe (beri bejbe) v šoping izvidnico, potem pa vsi na večerno druženje do posoškega rojaka in gospe umetnice. Fajn!
V nasprotju z vročim ponedeljkom je bil torek hladen in deževen ter kot tak predvsem nakupovanju prijazen. Nakupovanju prijazne so tudi cene. Prijaznost gostitelja in sreča z razporedom svetovne turneje svetovno znanih Harlem Globetrotters, sta nas pripeljali na večerno tekmo košarkarskih cirkusantov. Solidna zabava v ameriškem stilu. (P za dvorano: 51.956472° 15.526633°)
Sreda spet dopoldansko spalna, razpored obrokov vsakdanje nevsakdanji, vmes pa obisk bližnjega Skansna (P na: 51.891566° 15.473042°) in centra Zielone Gore. Največje (bojda) palme kanarske sorte, ki je indoor zrasla v Evropi, nismo utegnili pogledati. Jo pa imajo! V Palmiarni.
Zvečer poslovilno druženje polno pesmi, smeha in splošne dobre volje. Super! Res super!
Še na tem mestu naj se gostiteljem zahvalim za VSE! In VSEGA ni bilo malo! Glavno in neprecenljivo je seveda gostoljubje samo.
Zjutraj še nekaj Zlotov porabiti v bližnji Intermarche, potem pa gasa proti Pragi. Ob poti smo, na nemški strani meje, naleteli na Kulturinsel Einsiedel (P na: 51.295365° 15.016784°), ki bi bil z manjšimi otroki zagotovo vreden obiska.
Zaradi bližine bivališča nekdanjega sodelavca in sarajevske restavracije Mon Ami na Rohačovi, izbrali kamp Žižkov (50.091994° 14.473981°), namesto tistih na Trojski (50.117300° 14.429317°) ali otoku (50.055232° 14.412921°). Ne jesti pice v sarajevskih restavracijah! Babe! (beri bejbe 🙂 )
Umirjeno odšpancirali po starem centru, brez vsake force in turističnih pritiskov, saj smo Prago že obdelovali pa najbrž jo še kdaj bomo. Bluznili v en park pred muzej Kampa, kjer so domačini uživali tradicionalno predPrvoMajsko prireditev. Muzika, hrana, pijača, “kurjenje čarovnic”, peka nekakšnih kratkih, debelih hrenovk na odprtem ognju, ringlšpil na ročni pogon itd. Fajn. Ena fajn kavarnica je spodaj v enem mlinu diagonal levo čez park. Tudi s hrano. Mlynska Kavarna. Čeprav sem bil na glavnem placu že kar velikokrat, sem si prvič vzel čas in pogledal une ‘špancir apostole’ nad astronomsko uro.
Tradicionalna prireditev je dogajala tudi v kampu. R&R! Kar žur. En pir in spat. Kdo bo sicer jutr 10 ur volan trajbal 😯 ?
In sem ga. Cesta čez Tabor, Budejovice, mimo Spodnjega Dvorišča in Linza je sicer manj avtocestna, a vseeno hudo boljša kot do Brna. Tik pred A mejo (48.652316° 14.452496°) nafta ca. 15% cenejša kot bilo kje na tokratni poti.
Komaj čakamo, da se spet vidimo!
Izleti