Na drugi strani..
.. (nekdanje) železne zavese Lani so me poslali u Amerika, letos pa u Rusije 😯 . Ni zime za eskime 🙂 .
Dobesedno. Trenutno je 2x topleje kot dol ‘pri vas’.
26.5.- Nedelja
Saj ne, da do zdaj nisem videl še nobenega Rusa, a že čakanje na avio boarding ti da dodaten vpogled v ruske karte. Pa ne letalske… V glavnem sami asi 😯 .
Če bi jim po kilah in ceniku zaračunali prekomerno ročno prtljago (pretežno flaše), bi najbrž pokasirali več kot z letalskimi kartami. Po pristanku pa že nekaj manj 🙂 .
Da se je treba privezat, pa mobi izklopit, pa ne špancirat med vzletanjem in pristajanjem, pa…;… ma ja; nima smisla.
Čez ruski passport kontrol in carino brez besed; ti jih pa itak zmanjka, ko vidiš cene 😯 .
Po poznem kosilu/zgodnji večerji (kremna gobova juha, gruzinski žar, Beluga, sok), še na sprehod (pohod, jebenti 🙁 jest pa zmatran 🙂 ) do razgledne ploščadi Vrabčev hrib (Воробьёвы го́ры), kjer je marsikaj. S ca. 220m n.v. ena najvišjih točk Moskve, od kjer se vidi skor cela, Univerza Lomonosov (ena izmed ‘sedem sester’ stavb), skakalnice, mini smučišče, zbirališče motoristov, driftarjev in podobnih častilcev prometnih predpisov; pa kup policajev in specialcev, ki mirno sedijo v minibusu; pa še kej.
Slikce prvi dan le iz telefončka:
As dneva je bil motorist, ki se je najprej dobrih 100m peljal po zadnjem kolesu, potem pa slabih 100 po telesu 🙁 . No, vstal je medved in tekel za motorjem. Slava Bogu, saj imam pobiranja motoristov za to življenje dovolj. A ne Ferdo 🙂 ?
27.5.- Ponedeljek
Delovno, delovno; zato samo 30 minut sprehoda in en WW rahlo deževne Moskve. Ker nimam nobenega ‘praunskega’ programa za slike v panoramo sestavljat, pač ena polomljena:
Franci, hvala za špeh!
Pa še ‘n par nočnih.
28.5.- Torek
Z avtotom do kupca in nazaj lahko traja tudi od 8h zjutraj do 18h zvečer 😮 . In je! Malica, potem pa v center na QuickTour. Zaradi pomanjkanja časa je bil ogled res japonski. Moskovska klasika. In Dragonjo smo srečal. Pa ne reko. Metoda. Zgovoren dec.
29.5– Sreda
Na temo prometa bi se res dalo marsikaj napisat. Bom enkrat. Zaenkrat morda samo to, da smo se z roba Moskve še bolj na rob (ca. 25km) vozili uro in pol 😯 . Moskovska klasika.
30.5.- Četrtek
Danes pa nobenega obiska. Bom v miru poročila napisal, pa to. Japajade 🙁 E-mail atomski s ljeva, desna i odozgo, jebenti! Pa še vse avionske karte in prenočišča za naslednje dni zrihtat. To pa tukaj ni vedno enostavno. Eni biseri so si zaželeli, da naj čez pol Moskve prinesem pokazat belorusko vizo, pa še da mi ne morejo samo enosmerne prodat. Japajade. Na koncu sem zrihtal preko Slovenije, pa še skoraj 3x ceneje. Mislem!
Ker je to zadnji Moskovski večer, še na en sightseeing.
31.5.- Petek
Jutranja gužva proti letališču in na letališču je že napovedala zanimiv dan 🙁 . Letalo sem nekako ujel…
Jaltski nesporazum ali videti Simferopol in zbežati
Pristanemo v Simferopolu in mojega kufra nikjer. Ker ni manjkal samo moj, sem bil seveda zadnji v dolgi vrsti za prijavo. Predstavniki poslovnega partnerja so čakali z Volgo 😯 . Zakon! Sploh nisem vedel, da to še obstaja. Nekaj takega recimo:
Sestanek je začuda potekal gladko in uspešno. Ker je proti mestu Simferopol tale Volga zgoraj prava lepotica, sem tipe vprašal za nasvet kam naj se spravim za tri dni. Zakaj? Ker imam rusko vizo samo za enkratni vstop in ne morem nazaj v Rusijo ter zato ker letalo od tukaj v Minsk leti samo dvakrat na teden. Svetovali so Jalto (Yalta-Ялта). OK, grem pa na morje. Črno! Brez zobne ščetke in frišnih gat! Za par Evrov te dobrih 80km daleč pelje trolejbus 😮 . Ja, res je. Zavita, a široka cesta čez 752m visok prelaz je elektrificirana v dolžini 86km. Vršenje pritiska na Aeroflotov Lost & Found je obrodilo sadove. Kufr pride za mano s prvim avionom v soboto! Yes!
1.6.- Sobota
Čakajoč kufr sem malo podelal službene zaostanke. Vseh še ne. Konec koncev je pa sobota, a ne… No, v kovčku ni nič manjkalo. Popoldan dol do plaže na en swiming, potem pa do centra na pozno popoldansko- večerni sprehod. Črno / belo bi lahko rekel. Ostanki nekdanje ureditve in načina življenja pomešani s prestižem. Zrak 27, voda tam nekje 21, 22. Aja! Dan je postal še lepši, ko sem izvedel, da so naše plesačice presenetljivo postale državne prvakinje!!! ČESTITAM!
2.6.- Nedelja
Dopoldan se je začelo hladiti, a še sijalo sonce, popoldan že tudi malo dežja. Malo sem poplaval, malo podelal, potem pa na sprehod do mesta.
DDDD- doolg, deževen, deloven dan. Pod večer vseeno na pohod do čentro čita. Jutri pa v Belarus.
No končno. Za tri dni skupaj. Norišnica čista s temi firmami tukaj…
Ker je v mestu (Minsku) EP v boksu in en grande kmetijski sejem, so bili vsi normalni hoteli zasedeni, zato sem pristal v enem Gazpromovem, ki je … hm … čuden. So me vprašali, če bi res želel biti sam v sobi, al mi lahko še koga ‘dodajo’ 😯 . “Kdaj je pa zajtrk?” “Kakašen zajtrk; saj tega pa pri nas ni. Tukaj zraven je ena menzica, kjer si ga lahko kupite.” No, je pa kopalnica prenovljena; in celo v sobi 🙂 . Dvakrat sem fruštkal neko skuto s smetano in cukrom, jutri pa hvala bogu že pred tem kulinaričnim presežkom odpotujem 🙂 . Ne smem delati krivice beloruski kuhinji. Probal sem mačanko in dranike. Zelo dobro! Kot rečeno je Belorusija precej kmetijska dežela, zato je kvaliteta mesa in zelenjave OK.Pa še enkrat potrjujem: za moje pojme so tukaj za pol Evrope pred Rusijo in Ukrajino (ajde, pustimo Moskvo, to je itaq ‘planet’ zase). Dobre ceste, urejeni parki, upicanjeni lokali (s čistimi WC-ji), fajn ljudje, solidna arhitektura… Narodna knjižnica je celo med top 100 globalno. Nemci so mesto do tal porušili, zato je stari del nazaj zgrajen na osnovi fotografij. Vojne tukaj zgleda nikoli ne bodo pozabili… Nekaterim to vsekakor ustreza. Kljub vsemu hvaljenju pa so, tudi vizuelno, sledi starega sistema še vedno prisotne. Pa stari sistem tudi 🙂 .
Mi imamo to kar v parlamentu 🙂 .
Poleg Minska sem bil še v Borisovu in Baranovičih.
Jutri pa Amsterdam – Benetke- Idrija.
Že še potem doma kak ocvirk dodam.
Potem. Doma.
Gume
Že prvi dan me je presenetil šumeč-škrebljajoč-pojmanimamkakšenše zvok nekaterih mimovozečih vozil. Pa koga boga? A so na kerozin, al na premog, al na hrčke, al kaj? Nič od tega. Konec maja se tipi še kar z ježevkami vozijo 😯 . Ja; vročina, sonce, tip ima pa zgleda ježevke za znucat.
Klima
ALL inkluzivke
Ukrajina je prostutucijo spravila pod kontrolo. Vsaj za oko nezainteresiranega opazovalca. Včasih jih je baje mrgolelo od letališča dalje, ob cestah in na vseh vogalih.
Pred hotelom je šest mladih punc vsak večer posedalo, pljuckao, malo pogledovalo naokoli in občasno s kom odšlo v hotel. Vse skupaj je izgledalo kar na nivoju.
KPK
… bi imela v tistih koncih kaj delat.
Porajbajo popolnima dober asfalt s štiripasovnice in zadaj polagajo novega 😯 . Zakaj? Ker si je pač nekdo zrihtal biznis. V gredice ali cvetlična korita nabašejo 3x preveč rož. Zakaj? Ker je pač nekdo dobil plačane. Sprejmejo mestni odlok, da je treba odstraniti vse barakce in štante po mestu in nabaviti tipske. Zakaj? Ker jih dobavlja županova žena. Naštetih je le nekaj vsem vidnih, blažjih oblik priljubljenega nacionalnega športa.
Hrana
V Moskvi je težava z nabavo kvalitetnih sestavin za domačo kuho. Obstaja sicer štacuna z imenum Azbuka vkusa, kjer je hrana baje kvalitetna, a 3x dražja 😯 . Torej ca. 8x dražja kot pri nas! Kot že rečeno, v Belorusiji je s svežo hrano čisto druga pesem, za Ukrajino pa ne vem. V gostilnah sem povsod jedel dobro do odlično. V Moskvi je über drago, v Ukrajini poceni, Belorusija in Jalta v Ukrajini sta pa nekaj srednjega.
Pijača
V dveh tednih sem spil eno samo vodko, par kozarcev vina in par pirov. BP
Šiht