Buona Pasqua

Malo Belgije in Italije 2015

V tednu pred velikonočnimi prazniki me je pot zanesla v Belgijo. Pot je zanašala tudi avion. Zelo! Tako zelo zelo, da je narod bledel, rdečel, zelenel, bruhal in jokal; sam pa sem računal koliko časa bom peš hodil domov 😯 . Dober teden po Germanwings raztrosu je taka dogodivščina lahko zelo adrenalinska!

V Genku smo le prespali, obiskali eno fabrko in odpeketali proti Gentu. Mimogrede v Bruslju pogledali Atomium; podobno kot Ajfelov stolp, zgrajen za svetovno razstavo. Ta leta 1958, visok pa 102m.

Čas nas je preganjal, zato le še pisanje poročil, večerja in par pirov. Lep je ta Gent. Bo treba enkrat turistično napasti.

Ker je peš predaleč, je bil let nazaj skoraj povsem miren.

V soboto pa po vremenu. No, najprej skozi gost metež nad Črnim vrhom. Daleč je bilo treba izven dežja in vetra. Močiti je res nehalo že okrog Portogruara, a cilj je bila Verona. Ker ni bilo ‘force’, smo veliko vozili po vzporednih cestah. V Veroni usmerili proti PZA (45.434320° 10.977880°), a že križišče prej uzrli parkeđo poln AD (45.436675° 10.978100°). Sem si mislil, da tistih ca. 30 placov na PZA za tak praznik ne bo dovolj. Na tem P parkiranje AD ni prepovedano, a naj bi pač zasedel samo en box. Omejeno število boxov ob robu to celo omogoča, a ob taki masi gre vse križm. Ker so ravno ob našem prihodu milicajci brez pripomb izvedli častni krog, smo se povsem mirne duše smestili nekam na sredino. Po domači šunki, hrenu in kurjih pirhih, še na špancir do trga San Zeno z baziliko San Zeno z okolico, pol pa čepke v uha in spat do 8h. Al še mal čez? Po velikonočnem zajtrku (al reprizi večerje 🙂 ) napad na Veroniko. Castelveccio in njegov most, Arco dei Gavi, Vodopivčeva palača (Palazzo Bevilaqua), Porta Borsari , katedrala, kamniti most (Ponte Pietra), rimski teater, bazilika Sv. Anastazije, Trg zelišč (Erbe), turn Lamberti, Julkin balkon 2x, stara knjižnica, Porta Leoni, trg Bra z Areno in “občino”, do Julkinega groba se nam ni dalo, zato pa še enkrat do San Zenota. Poliglot kot sem, sem sprva naročil kavo s kruhom, po treh zavojih kelnarjevih očesnih zrkel pa vseeno preklopil na smetano.

Na morje. Lido di Jesolo. Nedeljski podvečer z večerom bolj v znamenju puščavskega viharja kot morske idile, ponedeljek pa že Delial, bosa noga in popki. PZA (v kampu) za 13€ (45.522807° 12.691658°) popolnoma nabasan in tako zasedenejši kot lanskega julija. Julija ima zasedeno predvsem desno dojko.

Namartinčkani domov.

Pasqua je bila povsem buona.