Od doma brez avtodoma

ZDA, Južna Karolina, Greenville, Mauldin, Fountain Inn

27.1.2012 Petek

Po spletu okoliščin sem se znašel tukaj. In tukaj se bom zgleda znašal nekje do sredine aprila. Lahko je uro za šest črtic premaknit; pa dej ti želodcu to dopovej, če moreš. Ga je treba kar futrat, nimaš kej. Rebrca z BBQ zosom in čikn wings mojemu kar pašejo. En fotkič sem nabavil, tako da jutri začnemo slikat.

28.1. Sobota

Kufr je že na avionu zapel: Ne grem, ne grem, ne grem domov, sem stolčen premočno.

Pa je šla ena dnevnica 🙂

Sicer pa:

– avto japonski

– bajta lesena

-okolica lepa

29.1. Nedelja

Saj na sliki morda ni videt: ma ne vem kje najdejo kuro, ki nese tako brezbarvna in majhna jajca. Sem mislil, da sem kupil kaviar z lupino 🙂

Pišuka  😮 Sosed ima daljšega 🙂

Nima pa težav z zmrzovanjem plina

Čez cesto tabornike popravljajo 🙂

Skuhaj sam za enga, če znaš…

Evo nas skupaj…

Internet dela čuda; ma čist vsega pa ne zmore 🙁   🙂

30.1. Ponedeljek

Danes prvi celodnevni šiht; pred temo pa še na ‘hajking’ v en park. Park? Neka ogromna ograjena šuma, s piknik placi, jezerci, sprehajalnimi in kolesarskimi potmi, prostim kampiranjem in kurjenjem 😮 ter čisto svojim Čakom Norisom, ki naju je že čakal pri avtu, ker sva malo mudila zapiralni čas. Stane pa ta šuma dva $ po glavi. Ne pozabit na ustrezno globino ‘mačje luknje’ (točka 5.), al pa ne ga srat 🙂

1.2. Sreda

Danes zvečer sem šel pa eno košarko gledat na Furman university. NCAA liga- pojma nimam. Obramba je huda, napad dolg 35sec, lahko igrajo cono, še vedno mečejo proste 1 za 1 in trojka je kar blizu začrtana. Sicer pa narod je in pije, da je veselje. Ena stara mama zraven mene se je celo tekmo drla na žive in mrtve. V glavnem, Furmani so jo zafurali 53:71.

2.2. Četrtek

Zaslužena kavica po celodnevnem šihtu in poznem kosilu. 20°C ob 17h17.

Potem pa nekaj ‘za dece’: Dodge Charger SE, 6600ccm (195 horsov), l.73. Kaj to stegne 😮

Pa še night ride.

3.2. Petek

Avte vidiš res neverjetne. Pri nas ne bi smel na cesto, pa da ga j…

Pod večer še na en sprehod.

Ker so me presenetile pomladne temperature, sem moral v šoping; in ugotovil, da imam alergijo na kameljo dlako 🙂    350$ za en bogi reklc! Japajade.

Hvala Marinki za neprecenljivo asistenco; da od domače goveje juhe sploh ne govorimo. Njen dec se je pa s pirom in pršutom odrezal 🙂

4.2. Sobota

Dan je uscan, zato solatka, žehta, pucanje, šiht (remote), potem pa še v špezo. Mater; sam hrana je pa draga 😮   Res da začetno filanje hladilnika pomeni  malo večji strošek, ampak se ne preseravam: alkohola še nisem kupil, meso 2x, ven jedel šele 3x…, pa sem povprečno zajedel ca 20$ na dan 😮

Jao hrana! Kraljevska solata my ass. Dobro, da me Kelly tolaži 🙂 (refren, ane). Sicer bo 28.2. koncertirala tu v Greenvillu, ma bom ravno v Mehiki 🙁

Če me bo peglanje preveč matralo, bom pa v eni dve Calvin Klein non-iron srajci investiral 🙂

5.2. Nedelja

Spet pomlad.

Pred kosilom še na sprehod, popoldan spet šiht. Priprava na prvo serijo obiskov pri kupcih.

6.2. Ponedeljek

Včasih je pogled skozi okno kar strašljiv.

7.2. Torek

Po šihtu na pir v zanimiv lokal (sicer veriga) Quaker Steak & Lube; potem pa pakirat.

8.2. Sreda

Zjutraj z letalom do Baltimora v zvezni državi Maryland, zvečer pa še do Detroita v Michiganu. Ker imajo še kar veliko letališče, si pomagajo z notranjim vlakom.

9.2. Četrtek

Če ti za isti denar kot dan prej enga podrtga Chryslerja, ponudjo v rent ganc novga testnega Dodge Challengerja, si butl, če rečeš ne!

Ne bom ga kupil. Preveč žre!

10.2. Petek

Letala na ameriških notranjih létih so precej stara. Stevardese tudi grejo v ta koncept. Je pa v Hootersu drugače. Hrana je dobra. Čez cesto, tukaj od naselja, je Moretti’s Pizzerija & Bar. Lastnika sta Peter Morettin, po starših nekje iz Udin in v žlahti z ‘Birra Moretti’ družino; ter Tina Kajtazi Morettin, rojena njujorčanka, po mami iz Betine na Murterju, po očetu Albanka. Medtem ko dec ne zna niti muksnt po laško, gospa kar solidno govori.., hm, … hrvaškosrbsko, recimo…

11.2. Sobota 

Spanja je manjkalo za 3 dni nazaj, pol pa spet žehta, pospravljanje, peglanje 😮   Popoldan pisanje poročil z obiskov, zaostanek z e-maili… Zvečer pa k kolegu Miletu na pir. No ja; dva. 🙂

12.2. Nedelja

Popoldan malo sprostitve na kartingu, zvečer spet e-maili.

13.2. Ponedeljek

V Paris Mountain park grem z namenom preluftat pljuča in pokurit odvečno hrano…; … ma se mi zdi, da je glavni razlog luftanje živcev.

Domotožje seka, jebenti 🙁

Camping area v parku, je nekako 10% zasedena.

Nazaj grede pa skozi eno tako ograjeno naselje kot naše. Ograjeno kot naše mislim 🙂 🙂      Slike skozi vetrobransko, seveda.

14.2.Torek

Bussy, bussy day! Sem pa utegnil kupit: strgalnik za krompir, tlačkalnik za krompir (aj lajk pire), metlco za palačinke in bombažni srvet, ki celo vpija vodo 😮 Ena z umetnimi trepetalnicami je bila tudi tam 🙂

15.2. Sreda

Po šihtu na Paris Mountain, potem spet šiht. E-maili valda; in priprava na telefonske konference jutri zarana. Aja; kuro pa pire sem še prej zmazal. Na najvišji točki parka je včasih stal požarno opazovalni stolp in opazovalčeva kačura. Ostanki slednje so še. Da ni zgorela, jebenti? 😮 🙂

V gozdu živijo tudi divje živali. Fotografije veveric mi tokrat niso uspele, spodnjo mrcino s Kumho drsalkami sem pa za silo ujel 🙂

16.2. Četrtek

Če je bilo prejšnji dan bussy, je bilo pa danes crazy 😮 Lakota že huda; pa vseeno sem po Pobičevem receptu zamešal maso za palačinke. Klinc; vse je enkrat prvič. Dobre so bile že od začetka (jih nisem utegnil dovolj hitro cmart), lepe bolj proti koncu, za debelino bo treba pa zgleda še malo trenirat 🙂

17.2. Petek

Včeraj sem pozabil napisat. V Walmartu mi niso hoteli prodati pira 🙂 .    Jih moraš imeti 21 🙂 .   Moj ID pa ni ameriški in si ga lahko … 🙂 . ‘Čips’ si pa tudi malo po svoje predstavljajo.

18.2. Sobota

Običajna sobotna opravila + popoldansko kuhanje govejega golaža. Ker ga je ratalo preveč, so ga še kolegi pomagali uničevati. Med kuho sem treniral za nastop. Tokrat ne za Pustnega. Eno predstavitev imam v torek v Mehiki. Za Pusta si je moral kolega, sicer znani slovenski športni novinar 🙂 🙂 , drugo pomoč najti.

19.2. Nedelja

Danes skoraj celodnevna tlaka (priprava na potovanje), pod večer pa vseeno nekaj pustno domačega: Marinka je spekla krofe!!! Take naše; ne tistih krogcov ameriških. Svetovno cenjena balkanska improvizacija se kaže tudi v uspešnem ilegalnem uvozu suhomesnatih izdelkov. Ej! Vojskarske Klobase sem jedel!!! Zdej pa še mal delat 🙁 . Dan je bil itak hladen in deževen. Napoved za Mehiko je 25°C 🙂 🙂

20.2. Ponedeljek

Napoved se je uresničila. Querétaro leži na 1.820m, pa je ob 22h30 še vedno 17°C. Klima mi laufa na ful (bolj piha kot hladi), a vseeno švicam ko konj. Dan je bil NOR!! Z nedelje na ponedeljek sem spal eno uro. Pojma nimam kaj je bilo. Potem sem se prevažal s takimi aviončki (2 x po slabe 3h), da je imel en Emirates-ov avion zraven precej večji premer motorja, kot mi premer trupa 😮 😮    To premetava, kakor da bi se z avtobusom po stopnicah spuščal. Dount lajk it! Nato ena dolga telefonska, potem pa še toliko e-mailov, kot jih normalno dobim v 2. do 3. dneh!!! Pa prejšnji dan sem jih ‘pozno v noč’ šlihtal. Ma ja no; zato pa smo…, zgleda.

Že spim; jebela cesta.

21.2. Torek       (Iz nekoliko nižje navedenega razloga pišem z nekajdnevno zamudo.)

Po celodnevni delavnici pri kupcu, so me globoko zakopanega v delo, spravili k pameti trije Amerikanerji s povabilom downtown.  Valda jebenti! Prvič v Mehiki, jest budala bi pa šljakal v hotelu 😮 😮 Glede na ostale pred tem videne zadeve v tej deželi, je bil centro historico Queretaro pravo presenečenje. Trg do trga, vse urejeno, fontane, parki, restavracije, barčki, trgovinice …; spedenano u nulo, predvsem pa ČISTO! V eni gostilni so imeli celo maškarado. Tam smo sedli. Za 8 cervezas Corona sem plačal ca 10$ (akcija 2 za 1), za 2x pol litra vode potem v hotelu pa 6$. Ker sem svojo rundo odštihal, je za večerjo dal en Amerikanc 🙂 🙂     Kmalu sem tudi ugotovil zakaj se jim tako mudi v hotel. Happy hour od 20:30 do 21:30! Ampak tak; meksikanski! Ne s popustom, temveč popolnoma gratuito! Prigrizki, nek mehiški pir in vino. Pa música de guitarra. Presit, sem izkoristil le kozarček Caberneja. Vodo pa, kot že rečeno, kupil. Zanimiv večer. Žal bi mi lahko bilo!

Ajde; ne rečem za unadva Kitajca spredaj, pa spravi noter 14 takih kot je tist v tretji vrsti…

Albanci so gadni. Tokrat sem spoznal Nemca čigar oče je od dol, mati pa Hrvatica iz Bosne.

22.2. Sreda

Dopoldan v e-maile, potem v letalo. Preko Dallasa v Teksasu; tako kot dol grede. Že v Dallasu sem se nekam čudno počutil, a to pripisoval lakoti in utrujenosti ter nenavdušenosti nad nemirnimi pristanki. Nekaj pojedel, spisal poročilo z obiska, pa spet na avion.

Počutje je pešalo. Na letališču me je čakal kolega. Spat sem šel s slabimi občutki…

23.2. Četrtek

.., ki so dve uri kasneje končali v sekretu. Vsesmerno odvajanje 🙁 🙂 .      Dan preležan z vročino; popoldan sta dve skorijci kruha že ostali v meni. Zgleda, da bo tokrat šlo na lahko.

24.2. Petek

Zjutraj kar v službo. Dobro kaže. Jem suh kruh, pijem blag čaj in švoh limonado. Pa mikrovalovke ne znam uporabljati. Kruh sm skuru. Malo vzhodno imajo neke tornado alarme. Tukaj le malo pospravlja. Sapca, bi rekli Ajdovci 🙂 🙂     Pod mano zgleda eden stanuje 😮 🙂

25.2. Sobota

Teden je bil naporen, zato danes um na pašo. Ma kot se zagre: NA PAŠO!         Delali bomo pa jutri. Pogledat največji ameriški dom: Biltmore – domovanje Vanderbiltovih, ki si ga je tam nekje do 1895 zgradil George Washington Vanderbilt. Najprej štalca, pol pa Edith; ene tri leta kasneje.  Kar sem bil naokoli po teh graščinah, se več ali manj omenja plemenita kri (no, naš Gewerkenegg je že izjema), tem je pa le denar ostajal. Ampak so (bili), že od kar so pripluli z Nizozemske in obogateli, tudi radodarni. Zgleda da preveč, saj jim je zaškripalo. Trenutno se po moje furajo na vstopnino, saj sem za 33% znižano (na kolegovo letno) vstopnico dal 30$. Naroda je čez vikende baje do 5.000 na dan. Dvorec je zasnoval en tip, ki je imel pri kipu svobode prste zraven (pri podstavku, se mi zdi), vrtove pa oni, ki je njujorški Central park zasjal. George je bil razgledan in načitan dec, veliko sveta je videl že kot mulc; zato je bila zadeva že v startu napredno zamišljena: še vedno dela tudi originalna električna napeljava, v kleti je bazen s podvodno razsvetljavo, hladilnice, električno gnan pralni stroj (ene tričetrt kubični 😮 ), imajo centralno, dvigala, fitnes…, ma ni da ni. In v glavnem vse je videti že na osnovnih načrtih za gradnjo. V stavbi se ne sme slikcat.

Potem pa spet nekaj naj. Če ne bi bil na dieti, bi se jim tukaj lahko oddolžil za tisto vstopnino…;  tako sem pa šofiral nazaj grede 🙂 .

Na ca 32km2 velikem posestvu lahko jahate, veslate, gonite bicikle ali Land Roverje (slednje organizirano, seveda), pa še kaj bi se našlo. Meni se je zdelo vredno ogleda.

Kot tudi RV & Camping show nazaj grede. No; za 5$ na osebo 🙂 🙂    Tipi imajo taužntprocent drugačen okus, stil, defincijo uporabnosti… in še bi lahko naštevali. Edino dvižno/spustljivo posteljo je videti čez teraso spodnje ‘šlepar’ prikolice (katere ruda se sredinsko vpne na keson pickup-a), keramične školjke, prave (togo fugirane) ploščice, marmor, fantastične dinete in sedežne, katastrofalne dinete in sedežne… Ma, glej spodaj.

A ima bogami i ljep(š)ih.

Komentar neke deklice: “Hey mom, this is bigger than our grandmother’s house!”

27.2. Ponedeljek

Včeraj nisem nič pisal, ker sem cel dan delal, pozno zvečer pa imel obisk. DT je bila pri meni. Pa da razložim, preden mi CSD Idrija alimente zračuna 🙂 : Depra Tesnobski me je napadla 🙁 🙂 🙂   Klinc; preveč je bilo vsega, zgleda. Spala sva dobro, dopoldanska gužva pa je hitro izgnala hudiča. Zdaj sem spet v Mehiki. Tokrat v San Luis Potosi-u, ki mi, tako na hitro, zgleda nekoliko bolj ameriški kot Queretaro prejšnji teden. Je pa pri hotelu ravno okoli; tale je špica mehiški.

28.2. Torek

Več kot 12 ur so nas matrali danes. Na koncu se je še kar pošlo. Imajo pa tukaj nategune. Ker se na te njihove pezose ne spoznam najbolje, sem za en glaš vina plačal ca 10 €. Predsednik KS Idrija (to je čist en drug tip kot un v SLO dresu zgoraj 🙂 ), me je opomnil, da hodim po poti živega srebra: Camino Real; saj so v San Luis Potosi-u tudi včasih neko rudo ven vlekli. Pa še pobrateni so z drugim najlepšim mestom na svetu 🙂 🙂 🙂    Tudi tukaj imajo baje lep centro historiko, a ga zaradi zatrpanega urnika ne bom videl. Se pa hotela ne morem nagledat.

Gostitelji so poskrbeli za muziko in večerjo ………, mi pa za plačilo 🙁 🙂 .

Pa smo se vseeno fajn imeli. Tequila namesto razkužila. Izključno preventiva!! Črno vino za boljšo kri, pir za več mleka; al kaj že… 🙂

Jutri še na en obisk, potem 2x letalo, 1x Nissan… in ‘spet doma’. No, ko smo že pri domu. Kako smo rekli pod Markovićem: “Ku.va o poštenju, vojnik o skračenju.” Ena luč se mi malo kaže na koncu koledarja, da znam biti doma doma že proti koncu marca…

Ja. Mehika. Kaj naj rečem? Precej taka je kot sem si predstavljal da je. Najbolj ostanejo vtisnjeni v spomin (in hrbtenico) brutalni ležeči policaji raznoraznih izvedb. Stop znak je brez leže-caja le za okras. Grbinam, izboklinam, kupom in podobnemu gorovju ‘prilagojena’ so tudi vzmetenja vozil. Crknjena! Čeprav se tipi na prometne znake in pravila nasploh požvižgajo, se mi je promet vseeno zdel manj kaotičen kot npr. v Istanbulu ali Palermu. Omejitve hitrosti so napisane v km/h, a jih domačini upoštevajo kar v miljah na uro 🙂 . Sicer pa Mehike in Mehičanov ne gre podcenjevati. Veliko jih je. Veliko je vmes pridnih, zelo pridnih ter brihtnih in zelo brihtnih. Če je v firmi, ki je v ameriški ali evropski lasti, dogural(a) do nekega položaja (in takih ni malo), se je moral(a) presneto potruditi in dokazati. In taki imajo precej ponosa v sebi! Američane nesejo tudi v kulinariki. By far!!!

1.3. Četrtek

Danes nobene nove slikce. Lahko bi slikal en avto, ki se je kar pod ograjo pripeljal z avtoceste proti vzporedni cesti. Pa ga nisem, ker je en že za mano priteral. Kar tukaj vse delajo ljudje v avtih…, še malo poka. Pa poka še kar. Lahko si predstavljate, da po skoraj treh dneh brez časa za e-maile…, zdaj ni časa za druge zadeve. K frizerju sem še utegnil zvečer. To oni bolj na brzino porihtajo. Kakav sam, dobar sam 🙂 . Jutri zvečer gremo pa Benota gledat. Udriha. V Atlanto. NBA! Juhuhuj!

2.3. Petek

Kar je, no. NBA! Sicer se pozna, da še ne gre proti koncu sezone, pa da ni to Play off; ma za doživet pa je. Ko se na igrišču znajdejo Udrih, Iliašova, Radmanović in Pačulja, se človek kar domače počuti 🙂 . Beno je za Buckse igral dobro, Vladimirju Radmanoviću pa Hawksi nikakor ne morejo dopovedati, da so ga kupili za centra, pa hodi tip trojke metat 🙂 . Zadel je tri od štirih, med drugim tudi odločilno ca 12 sekund pred koncem. Zemo Mile zraven mene je skakal ko Tepeš. Roko sem mu stisnil iskreno…; takoj po telemarku 🙂 .

3.3. Sobota

V8 kolega je imel ta teden rojstni dan. Za darilo si je omislil nov avto: V8, itak!

Kaj naj mu pa mi zdej kupmo? Fleksarco? 🙂 .

Zvečer smo jedli in pili, potem se pa še v downtown spustili.

4.3. Nedelja

Popoldan malo naokoli.

Ko bi moral v roke prijeti likalnik, sem raje še enkrat prijel volan… in se odpeljal v center Greenvilla. Da me ne bodo hecali, da sem ga videl le ponoči 🙂 . Prav fajn zgleda.

Zdej pa peglat!

6.3. Torek

Neč skrbet. Ni me še veter odnesel.

7.3. Sreda

Mal slikc. Da ne boste rekli, da vas zanemarjam 🙂 .

8.3. Četrtek

Na koncert. Prijetna dvoranca, zanimiv ambient, zelo dobri muskontarji! Samo Floydi niso, igrajo pa… uu mater!

10.-11.3 Sobota, Nedelja

Če bo vse po sreči, je bil to moj predzadnji vikend tukaj. Kaj vse sem spravil vanj…

Pa palce so mi zginle 🙁 . Ponesreči ali zanalašč? Me sploh ne briga! Prav tako ne, da je fanta na vračilu rent-a-ski bolj zanimalo od kje sem, pa če so dobre smučke, pa.., pa..; kot pa kje so palce 🙂 .

Sassafras Mountain je s 3.560ft (1085m) najvišji vrh Južne Karoline. Se pa tako visoko pripelješ z avtom, da moraš na razgledišče kar malo dol 🙂 . Vidi se nekam, ampak proti soncu ne glih ne vem kaj.

Dvojni slap s štirojnim imenom: Twin Falls, Reedy Cove Falls, Rock Falls ali Estatoee Falls.

Spodaj del stavbe muzeja, nekoč zapora v mestecu Pickens. Cel kraj je včasih stal popolnoma drugje, pa so ga razstavili in preselili?!?! Edina hiša iz tistega časa je Hagood-Mauldin house.

Pa še malo Greenville downtown. Več toplote, več cvetov, več ljudov.

Edina žrtev neke kubanske mineštre leta 62 je bil en možakar iz Greenvilla (Spartanburga). Rusi so ga kar s tal pociljali z eno SA-2 raketko. S takim spodaj se je pa med Korejsko vojno rad prevažal.

Glavna ulica tako na daleč ne zgleda nič posebnega. Detajli so pa gut. Potem mi je baterije zmanjkalo.

Prav fajn downtown ‘imamo’. Še enkrat ga imam v planu it pogledat.

12.3. Ponedeljek

En par živčnih zadev se je zgodilo danes, zato pod večer malo na kolo na Paris Mountain. Brez fotoaparata. Potem pa nazaj za comp 🙁 .

13.3. Torek

Še malo centra Greenvilla.

Ki je zdaj sedež Koncilija Greenvillskih vrtnih klubov.

Pa nazaj na Main street.

14.3. Sreda

Detroit- Motor City. Tik pred nočjo sem še utegnil na Riverfront. Gledat General Motors (GM) Renaissance Center in Kanado. Pa še kej.

GM city; jest pa s Kio 🙁 🙂 .

Jest pa v eni luknji tik ob letališču 🙁 . Saj čepke za v ušesa imam s seboj; protipotresni posteljni vložek sem pa pozabil 🙂 . Juhuj. Sreda 21.3. 18:25 Lufthansa: Šarlot- Monakovo- Pučnik.

15.3. Četrtek

Strop v jedilnici je še kar. Da ne pozabiš kje si, če slučajno tri minute ni nobenga aviona.

Ford ima tudi ‘svoje’ jezero; pa nekaj parkov in rekreacijskih površin. Zadeve so vzdrževane na nivoju spodnje table.

Ta z alkoholom je sploh huda. Teh roštiljev in piknik placov je po parkih cel kup…, piješ pa sok 😮 .

16.3. Petek

Danes precej delavno, zvečer še malo do Kacinov.

>Zgleda, da je datoteka prevelika, zato Part II<