Avtodomiranje

in ostale traparije

”Pesnenje”

Hebenega leta 2020 sem med prvim valom korona karantene v kleti našel srednješolske zapiske, med njimi nekaj ‘pesmic’, par domislic in osnutek enga spisa. Kar nekaj teh zapisov se nisem spomnil. Zato ta stran. Da težje pozabim.

Tiste ‘srednješolske’ bodo (ko bodo) objavljene prav spodaj. Pa navzgor proti sproti.


Na tej strani pa Kravnevalski trud: KPD Grapa



Svetovni dan poezije 21.3.2024- Na današnjem literarnem večeru v idrijski mestni dnevni sobi Pr’ Golitu so različni ustvarjalci sodelovali na različne načine z različno dolgimi prispevki.

Moj je bil najkrajši!

In takoj potem sem napisal nekaj še krajšega 😁 :
 
PESMICA
 
V kratko pesem
strnem
dolgo misel.
 

Slovenski kulturni praznik 8.2.2024

(z)bodi umetnik

umno
in
ostro

Če ne zalaufa sam, klikni na spodnji GIF (in kombiniraj znanje slovenščine z latinščino 🙂 )


Junij 2023- Na literarni natečaj ob Šinkovčevih dnevih poezije sem poslal dve kratki, ki sta konkurirali v kategoriji definirani s Šinkovčevim verzom: … in ko ne srečam človeka v ljudeh, vase zaklenem to bolečino. Ne vem, če je bila konkurenca huda, med tri pa nisem prišel 😀

OST

Z naostreno lažjó
si me vsega prebodel.

Razprostrl sem jo prek postelje,
na kateri ležim.
Vedno udobneje.

Le v ranah ostanki laži.


PRIZMA

Z besedami me je prerešetal kot šibrovka škaf.
Kar je ostalo, navrtal z dejanji.

Čeprav v močni luči,
kot defektna prizma
skozi rane projiciram pramene teme.



LITERARNA DELAVNICA

Konec leta 2022 sem se prijavil na literarno delavnico v organizaciji JSKD Tolmin. (Prvo seanso sem sicer zamudil, saj sem se za prijavo odločil nekoliko kasneje.) Zakaj sploh? Predvsem zato, da te moje pesniške izlete malo ‘zvagamo’. Po drugi strani pa z dopuščanjem možnosti, da mentorica pri meni najde recimo neko smer, nek način, karkoli, kar bi recimo jaz znal delati, pa da bi bilo na nekem višjem literarnem  nivoju kot doslej. Če nič drugega, sem ugotovil, da bi (osnovne predispozicije gor al pa dol) moral precej več brati in precej resneje ter pogosteje pisati. A bom? Mmmm… Aaaa… Dvomim, a pustimo času čas… 

Mentorica je pa faca: pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka itd. Barbara Korun. Hvala ji za vse!


Nekaj mesecev kasneje- Na ti dve je imela mentorica nekaj pripomb, pa sem malo spremenil…; in zdaj objavljam:

VOLonter

Proste volje vlagaš
trud za javno rabo,
včasih porinjen proti piedestalu,
hvaležen za nominacijo;
večkrat zaklan,
ujet v svojo mehkost.

Človek ne jezi se,
še kamen ima varovalno barvo!

 

SE KDAJ VPRAŠAŠ

Z večnim nasmehom,
sladkanim glasom,
lažnim dotikom.
In masko, ki prepušča le okrasne utvare.

Kaj ostaja
(v)
tebi?

Hinavc!


8. 3. 2023- Tudi tokrat sem v branje poslal dvoje, za objavo nekak je samo eno:

                  IN TI

Pozabil bom avto, ki nas je peljal na morje.
Ne bom se spomnil poti in vremena.

Morda mi ostane, nekje zadaj, sončni zahod
in trenutek
za katerega sem rekel, da bo večno.
Morda.

Pa kaj?
Tam sem bil z vami. In s tabo.
To naj ostane.
In ti.


15. 2. 2023- Na današnji delavnici sem bil pa tako pohvaljen (za tole spodaj, tadruga ni čist ratala 🙂 ), da moram kar takoj objaviti.

∼ ∼ ∼ ∼ ∼ ∼ ∼
Strla si lupino moje barke na tisoče deščic.
Lahko bi jih sežgal.
Besen!
Lahko bi sestavil ščit in sezidal trdnjavo.

A jaz sem le zaplaval.
Sprva ihté.
∼ ∼ ∼ ∼ ∼ ∼ ∼

(Naslova (še) nima, v hecu bi bil O LE NAPREJ 😀 )

Update: Bo kar ostala brez naslova, saj si jo ljudje različno interpretirajo. S poudarjanjem moje osnovne ideje skozi naslov, bi to možnost omejil.

Domača naloga je bila sicer napisati nekaj ‘na osnovi’ Visoke pesmi, a mi ni ratalo. Prej zelo kondenzirano nasprotje 🙂 .


11. 1. 2023- Prva ‘domača naloga’ zame je bila: -ljubezenska, -v naravi, -brez rim. U mater; mrzu! Vseeno sem se lotil in na koncu oddal v pregled dve zadevi. Ta, ki jo tukaj objavljam se mi je še kar zdela; ena se mi ni najbolj, a sem jo vseeno oddal; v tretji pa sem tako zalutal, da ni bila niti končana niti za pokazat.  Tole spodaj sem namenoma oddal v treh različicah, tako kot je nastajala, ker me je zanimalo mentoričino mnenje o vsem skupaj. No, menila je, da so variante med seboj, kljub uporabi istih besed, tako različne, da naj kar objavim tako kot je in bralcu s tem ponudim več možnosti interpretacije. 

RASTEZEN

Če bi hotel zadevo resnostno omiliti in zapeljati nekoliko v ‘mojo’ smer, bi se recimo lahko podpisal kot Rasto 🙂

LITERARNA DELAVNICA (od tu gor)


11. 8. 2022- Ivo Boscarol izkupiček od prodaje svojega podjetja Pipistrel donantno tala naokoli. Kot malo v posmeh ostalim milijonarjem z naslovnic. Morda slednjim delam krivico, saj je povsem mogoče, da svoj denar delijo manj populistično. Pa vseeno:

STREL V PI-PI

Kaže osle Ivo ‘kapitalu’,
tajkunčki tenstajo na tnalu:
»Ti kar senč’ elito Boscarol,
končaš nemara BOS PA NOR!«


23. 3. 2022- In na koncu je ratalo tole:

UKAP

Jest:
Júšk je strúšk,
raj’ pa tú kat solo frúšk.

Uoana:
Tut lulčk ni le metulčk,
zna bit kar advečn žulčk!

Medva:
Rís de use ži mal màji,
ma ukap se nama kar gàdi.

22. 3. 2022- Ker je včerajšnja (povsem nenamerno) izpadla nekoliko seksistično, nam kar takoj vračam:

Tut lulčk ni le metulčk,
zna bit kar advečn žulčk!

21. 3. 2022- Ena za Valentinovo, 8. marec in svetovni dan poezije.

Júšk je strúšk,
raj’ pa tú kat solo frúšk.


Januar 2022- Zaradi stika z okuženo osebo sem se samoizoliral. Ker so mati naklonjeni distribuiranju slabih novic, smo se dan prej dogovorili, da na vsako slabo pove(mo) dve dobri. V tem stilu sem zabijal čas v samoti:

Izoliran (na plus in na minus)

Izločen kot pleve, izpljunjen kot slina 😉
+ Sobica topla, mir in tišina.
+ V soncu skoz okno Kobala planina.

Se nič ne dotikam, skrivam kot škrat.
+ Hotelska postrežba, čeprav le do vrat.
+ Ker ni reference, sam seb se zdim zlat 😀

Pogrešam prjatle, pogrešam družino.
+ Se bom navadil uporabljat ednino.
+ Tu not vela moja beseda edino!

Kaj če napadeta strah in tesnoba?!
+ Od stresa topi se telesna maščoba.
+ Pa saj na koncu je itak svetloba.

Očitno bo treba še mal potrpet.
+ A dviga me misel: Močno bom objet,
+ ko Barbi prišla se bo k meni pogret.   (rdeč ♥)


September 2021- Na TV sem ujel en del nekega anti-antivakserskega filma. Človek mora biti seveda toleranten, ma pri uživanju proizvodov iz Renč se pa neha! 😀

En štamprl varekine,
valda nje na eks,
stríse pa kat swinè,
antišpik refleks.


Avgust 2021- Nisem znan kot kak vnet ali posebno sposoben plavalec, v vodo pa vseeno grem. Moje umirjeno tancanje po eni nogi v toplih plitvinah, je  žlahtnica krstila za ‘froging’. Slikca FB objave:


Julij 2021- Pred referendumom ‘za vodo’ se mi je utrnila ena kratka domača.

Počiva jezero v zaroti,
se referenduma boji,
a bodo za a bodo proti,
al jim totalno dol visi.

Špela je pa zapela


Marec 2021- Neke nedelje…

AFTER AFTERPARTYSKA
 
Moj maček ni maček,
moj maček je zver!
Skotil se je zjutraj,
spočet bil včer’.

Februar 2021- Tukaj nad Grapo imamo eno gozdno cesto, po kateri se redno sprehajamo. Nekje na sredini se reče NA TRATAH, zato rečemo, da gremo čez Trate. Prehodil, prevozil, prekolesaril sem jo res že ‘miljonkrat’, zato mi je postala povsem samoumevna. Dokler se nisem enkrat odločil, da jo (spet) pogledam. Če bi človek znal slikat in če bi fotografije znale pokazat kaj oči vidijo. Sploh z dodatkom domišljije. (Zato je na pomoč priskočil grafični urejevalnik. In Špela.) Pa to je samo za vzorec. Vam ne znam povedat kaj vse sem še videl… 😉

Čez Trate

Danes sem naravo gledal, tisto isto kot vsak dan.
Zakaj sem videl jo drugače; isto z istimi očmi?

Veja, ki je prej le rasla, mah prekrival bog ve kaj,
potok, ki je nekam tekel, in čas takisto tjavendan.

Je mar čas, ki omejuje, je preozek naš pogled?
Včasih cilj slepeča točka, da ne vidimo poti?

Pogled razširil, cilj pozabil, časa vzel si na pretek.
Zato sem videl jo drugače; isto z istimi očmi!


November 2020- Tone Partljič je nekaj napisal, en kup ‘komentatorjev’ se je zagnalo kontra; nekdo je celo napisal, da je stanovanje zapor. Slednje je Toneta spodbodlo, da je napisal repliko. Link do celotnega članka nam je šefica en petek poslala na e-mail in nam zaželela lep vikend.  Stisnil sem >Odgovori vsem< in potipkal:

LJUBEZENSKA?

Zaljubljen sem v travnik, zaljubljen sem v gozd,
zaljubljen sem v babo, a včas’ jo imam dost’!

(Spavaš li mirno Partljiču? 😀 )


November 2020- Soseda iz kampa mi je zagrozila, da ne bom več njen sosed (v kampu), še pozdravila da me ne bo več, če ne izdam svoje idrske poezije, kot se je izrazila. Odločil sem se, da sprintam in zvežem unikaten izvod (samozaložba beats samoizolacija) ter ji izdelek osebno izročim na dalmatinski grudi. Še preden sem prišel do konca ideje, mi je že vklopilo iskalec naslova, besedne zveze ali pač nekega motota 🙂 , ki bi pasal na naslovno stran. Nekaj ‘mojega’. In je ratalo tole.

V Grapi izviram

Kot majhen mulc,
v Grapi sem padel v grapo globoko,
skala zdržala še vedno je tam.
Rana le plitva, mozak pretresen,
morda bi me cesta vodila drugam?


Ivi upalil je svoj milečento,
mati nudila varen naslon.
Sestra v modrem s tušem po očkah,
tulil in brcal kot ranjen sem konj.

Kar se še spomnim je radio na lampe,
okna velika in nekam razgled,
hecna piđama ter nekaj soborcev,
lahko bil bi lepši v Lajbah izlet.


V Grapi izviram, od kamna zadet,
iz bistrih tolmunov gledam na svet.
Skala zdržala še vedno je tam,
morda bi me cesta vodila drugam.

Lokaciji primopredaje primerno je tudi osebno posvetilo:

To sam svezao Lari u dotrajan spomin!

Na zadnjo stran sem dodal še eno tako ‘skrivanko/odkrivanko’, za preizkus smeri asociiranja 😀 , recimo…

Pokrito


Odkrito


November 2020- Prva polovica mi je šinila v glavo v fazi večernega uspavanja- torej v polsnu. Za drugo polovico ni pojasnila 😀 .

            IZRAZNI PLES

ne
ne plešem
ne plešem tako
ne plešem tako kot drugi
ne plešem tako kot drugi igrajo
ne igram tako kot drugi hočejo
ne igram tako kot drugi
ne igram tako
ne igram
ne


Oktober 2020- Če bi se vsaj lahko izgovoril na luno… Ne vem, nimam opravičila. Včasih me pač malo zanese.

A SM DÍC AL NISM

Mene dàns pa mal razgájne, 
gún kat pàsa, wam prznám.
Sè lóh na kònc bù cílu srájne,
sàm žlàjfat sè pa jèst na znám!

Učás je tríba kèšna ušpìlet,
atruoaka u sjép is kítne stìt,
kartoteka mál nafilet,
čàrnih pik an par dàbit.

Za zakášlet nimam jajc,
za natlà bziknt le še mèjn,
na upam wan u sami srajc,
u špitalih je ži itàk drèjn.

Sàm mene le še zmíri trájba,
kwa bi luoahk ušpiču dàns?
Tuhtnh im čist pauhna gájba,
de nà flikne me še u trans!?

Ad usèga hùdga me je napílu,
tut u ksìht sm čìst rdèč.
Mè nà brìga čèu smrdílu,
na glàs bàm párdnu; … al pa nèč


September 2020– Resnici ali “resnici” je lažje verjeti, če ti jo p(r)odajajo konsistentno. Sicer je pa zmeda. Nekaterim ustreza, meni ne!

PIČI ME NEŽNO

Pogrešam normalo
in kljun brez pokrovke.
Pogrešam letalo,
čezmejni polet.
Razbil bom zrcalo,
je slabše lahkó?

Želim si verjeti,
da je virus kot virus.
Želim si želeti,
da vse to ni res.
Ne znam razumeti,
razloži nihče.

Vbrizgajte nekaj,
magari placebo.
Vbrizgajte nekam,
magari v rit.
Vriskal bom gromko in tulil na glas,
sam dejte nas nehat že matrat počas!

(Namesto >matrat< sem imel notri eno srbohrvaško ljubezensko besedo, ma je mama huda, če grdo govorim 😳 😀 )


8. 7. 2020 sem obrezoval živo mejo. Katastrofalno! A živa meja preživi, se zaraste in naslednjič mi mogoče rata bolje. Podpisal bi se pa lahko kot Dalmatinski Pokemon: SutraĆu 😀

TAK SEM

Rad bi bil kot živa meja, rad poganjal kot divjak.
A zakaj kratit poglede?

Včasih bil bi topla greda, gostoljubni rastlinjak.
Mar komu delal s tem uslugo?

Zdaj pošiljam vse v tri krasne, nihče in nič ni brez napak.
So res vsi   in drugo krivo?

Jutri bom morda razmislil. Mogoče jutri, ker sem tak!


Junij 2020– Čaka nas drugi val. V Sloveniji čakamo tudi konec druge svetovne vojne.

BREZ LOČIL

Drugi val
Maskenbal
Nas konča ali odreši
Proslaví ali osmeši

Ni težava mislim val
že od prej je maskenbal
Še iz vojne one druge
končujemo odprte truge

Od zadnje bitke sreče sprave
kopiči se produkt prebave
Odreši sebe frende žlahto
Noe je zaklenil jahto

in zdaj
Kdo se more proslaviti
zmore v truge cvek zabiti
Iz dreka naredi gnojilo
in pošlje VSEM na žur vabilo

O smešenju ne bom razpredal
ločevanju tudi ne
Rad predlagal bi človeka
pa ga s’rota vid’m ne


April 2020– Korona karantena omogoča idealne razmere za samovpoglede.

KORONOSKOPIJA

Zdaj zazri se vase majstr, zdaj priložnost, zdaj je čas!
Si mar upaš drezat globlje, drzneš iti za obraz?
Kaj so leta zapisala, kaj so skrila pod spomin,
kdo si, kaj si;    sploh dojameš    kar bo fuklno ‘z globin?

Štekam majstr, smo na istem; lastnega strahu nas strah,
a zdaj je čas in zdaj priložnost pogledat skozi votli prah.
Kar odkriješ, ni problema, lahko za sebe zadržiš,
le z masko gor in ne od blizu, pa sto procent v svoji hiš’!

PS Tole sem poslal na natečaj Koronaekspresija in so mi jo celo objavili v bukvi. Ker so bil v komisiji Tone Partljič, Darinka Kozinc in Feri Lajnšček, se mi zdi fajn. Oktobra 2021 sem jo potem bral še na literarnem dogodku Ladin večer v Kobaridu. Skupaj z AŠTARIJ in BREZ LOČIL je bila objavljena v knjižici 11. Ladin večer, pod uredniško taktirko Marjete Manfreda.


Na materinski dan 2020

Jaz ne bi bil mama, sploh pa ne svoja.
Sem bil in ostajam naporen otrok!


December 2019– Sodelavka, je nehala bit. Smo ji kupili en bon za avjon.

Začetke in cilje in vmes potovanja,
vsak drugače vidi, vsak po svoje sanja.

Hvala ti za vse, naša draga dama,
podarjamo ti pot, le cilj izberi sama.


November 2019– Tole je pa nastalo. Sploh ne vem zakaj… Nekako tako kot večina ostalega. Na misel mi pade rima, besedna zveza, verz… In če hočem, da vse skupaj nekak zgleda, moram izpeljati v nek point 😀

NIMAŠ KEJ

Da bi vedel kaj čutiš, bi te moral poznati.
Da bi vedel kaj misliš, bi moral ostati.
In da bi te slišal, bi moral molčati!

Da bi spoznal te, bi mi mogla pustiti.
Da bi ostal, ne treba prositi.
A da bi bil tiho? Japajade! 😀


Oktober 2019– O kolesarskem poletu čez balanco in dilemah povezanih z EMŠO.

BOČ

Boč; ti màter, kucl trapast! Àl sm jèst, ka rinem guar?
Nism zguanu sploh da várha, ka me je žì fliknu dual.

Prou ti je starina stara, druhč pejt pa normalni císt,
a t’ je tríba kàt atruaku, pa planinskih stàzah líst.

Tàk je tú, ka típka mìsle, dè bu šlu kàt je učás,
nà pamaga baterije- refleksi dílaje pačás!

Humus je biu kàr prjázn, sàm kalín lih mal krwáu,
pa usèlih nìsm wídu, a se ‘m sploh še gdaj pabráu.

Níkak sm se le uzìgnu, mal pagliau kì akúl,
sàm dè ni nbjedn wìdu, sram b’ me blu kàt učás u šúl.

Zèj ‘u pa tríba mal premislt, a se je sploh še za jèt,
sanke, rolerji, becikl, al je le damá za bèt?

Kva ‘š trapún damá pačejnèu, tam ži itak use paznáš,
je ži bulš pa svítu tràpat, tut če mal se parampláš!

Srčne rane 🙂 .

Avgust 2019– Majhnemu lokalu s srčnimi ljudmi.

AŠTARIJ

3×3 je loterija, sreče mórda slab promil.
A kdor jo v promilih išče, čistó bistvo je zgrešíl.

3×3 je matemat’ka, ki da napačen rezultat.
Kvadratura je neskončna, tloris níkdar le ploščat.

3×3 je dobra zgodba, združila je kup ljudi.
In v kupu skrito bistvo čisto, to zgodbo dobro naredi!


Julij 2019– Dobrega pol leta po izvolitvi župana. ‘Politiki’ na splošnih javnih prireditvah običajno niso najbolje sprejeti. Ob obisku nekaterih je bil naš župan nasprotno, izjemno pozitivno sprejet. Celo z navdušenjem 😮 . In imel sem naslov…

VENCL IS A ROCK STAR

Ne vem, kako je z drugimi prvaki,
a v naši občini kažejo indici,
da prav obkróžila je listek Mici.
Vsaj javni so odzivi taki.

V slabem letu dobro kaže.
Če dan res jutranje bo baže,
rock’n’roll mandat nas čaka.
Da le pregovor nam ne laže!?

Streže pivo, skoraj teče
(ni Polonca take sreče 🙂 ),
delí pokale in prejema.
Mar Pahorja že malo trema?

Kaj je tipkar h’tel povedat?
Malo tipkal, malo rimal,
čeprav pove vse naslov.
Vsaj javni so odzivi taki!


2016 so nam v Grapi asfaltirali cesto, ob tem pa skladno uredili pripadajočo infrastrukturo. Graparji smo vse skupaj ustrezno otvorili, manjkal ni niti kulturni program. Moj prispevek na spodnji povezavi.


2015 na 2016 je potekala prenova Grape. No, infrastrukture.

BUTNSKALA

Zidgrad u Grap nam kuple grapa.
Etapa za etapa!
Ta parwa zlípa nem na mine.
U bistvu: dauga je kat swine!
(Učasih dílauc, učasih trije,
na malca nkul na zamdije.)

Abčinsk Ablak wse nadzira,
bles de fulk se skus usira.

Prawje de u tleh je svašta,
de se skrije laška pašta.
Sa starih rurau patrgal,
več kat nawih nutr dal.

Nje kej zmíšet, nje kej zmežlet,
sam nje kej narube zwízat!
De nau: u optik drek, u plinu uoada,
ka zna znarít graparska ta gaspuoada!

Gor mim Murawca mpa Triwna,
je širina zej bel riwna.
Zrihtal bada htrej kat Zala,
padla bu pr Triwnu skala.

Ka bu fertik, bu pa lpu,
KA bu fertik, juhuhu.

Kwa Graparje zej zanima:
a bu pomlad, a bu zima,
GDU (IN GDAJ) BU SKUOPAU LUKNE NAWA,
U LIH ZAKLUČENA ABNAWA?

PS
Ta adgawar je ži znan,
ufnal sa ta parwi dan.


Ta se je začela tam nekje po letu 2000 in se dopolnjuje (recimo…):

?NASLOV?

Ti, ki v snegu iščeš isker,
glava rada nosi pisker,
noga ledu se ne vda,
hitrost pod tabo ropota.

‘Ta zadno’ rabiš za ostanke,
sicer bi tam prirasle sanke!

Smrekov ploh; al smreka, skala,
fajn, če je senena bala.
Ko si mimo in je konec,
čaka družba, glaž in lonec.

‘Ta zadno’ rabiš za ostanke,
sicer bi tam prirasle sanke!

Spomnil si se še nečesa:
“Barján izumil je kolesa!”
Zdaj vleče te v breg,
naj asfalt bo al pa sneg.

‘Ta zadno’ rabiš za ostanke,
sicer bi tam prirasle sanke!



Starjejš pa šje pride 😀