Senčila in termalije
Pred odhodom na Sardinijo sredi vročega poletja, si je najdražja zamislila senčila za okna iz starih rjuh. Prav lepo jih je pobarvala. Meni pa ideja v glavi ni in ni dala miru. Ob obisku ene izmed zamejskih camping štacun, sem nabavil troslojni izolacijski material, ki sem ga že prej nakajkrat ‘opazoval’. Material za vsa okna, pa še ostanek za strešno, je stal malo več kot v isti štacuni stane že izdelano podobno senčilo za manjše okno.
Pred nakupom sem doma vsa okna izmeril ter skombiniral v širino materiala nekaj čez 150cm (slabih 160.. se mi zdi). Predvidel sem, da bodo senčila segala čez robove oken po ca 5mm. Bolje bi bilo 10.
Na strešnega seveda niti pomislil nisem.
Tako izgleda material:
S pomočjo zidarske ALU letve in Olfa nožka sem narezal ustrezne kose; vogale na primeren radij pa s pomočjo neke piksne.
Soseda Marica je prišila elastike in obrobe. Tanjših elastik za zgornji del okna na žalost nisem dobil črnih. Na koncu le-teh so prišiti ježki.
Pri nameščanju senčil mi ponavadi asistira hčerka iz notranjosti avtodoma. Mislim, da za montažo enega senčila ne porabiva niti pol minute. Spodnje elastike se preprosto zatakne za rob okna…
… zgornje pa pretakne mimo škarij, spoji ježke in zatakne v utor zgornjega profila.
To tudi preprečuje zdrs senčila navzdol po oknu.
Stajliš, a?
Ker pa je en lep kos materiala ostal, smo na brzaka stenstali še senčilo za strešno okno. Tudi tukaj je zaradi škarij ena elastika prekinjena in opremljena z ježki.
Na terenu se je pokazalo, da največ vročine fašemo prav skozi strešna okna in je ta del opreme nepogrešljiv. Res da bi bil lahko večji.., ma zaleže.
Tako nekako pa zgleda ‘v kompletu’:
Komot se z manjšo hitrostjo okoli furate. Npr. k Lili v kampu ali na PZA-ju…
Spodbujeni s poletnim učinkom, smo pred zimo oblekli še stekla kabine. Material enak (okrog obrnjen), šivilja ista, projekt pa precej bolj zahteven. Čez 5m materiala, zaobljena kabina, izrezi, elastike itd. ipd. Ampak DELUJE. Mraza manj, na steklih pa niti kapljice kondenza!
Slika bo…, ko bo…
Prisilno zapiranje strešnega okna RemiStar
Zakaj se je zgodilo? Pojma nimam. Okno se je le še odpiralo, zapirati pa se ni hotelo. Stikalo sploh ni reagiralo. Kot bi bilo povoženo stikalo končnega položaja.
Zapreti te lopute pa v resnici ni tako težko. Pravzaprav je simpl ko pasulj (ampak tudi za tega je treba vedet recept 😉 ). Pogruntal smo ga jasno šele doma 🙁 .
Gre za RemiStar z električnim pogonom, katere večalmanj vgrajujejo v Knause in žlahto.
Z nečim tankim in špičastim (izvijač, JNA nož J ipd.) odstraniš rešetko zračnika, ki je najbližja stikalu. Na slikci ga nisem ravno najbolje vtaknil. Idealno bi bilo na levem koncu rešetke, poleg okroglega pokrovčka.
Pritisneš plastični gumb, ki ima zgoraj vzmet (na njem piše >PS<) in okno se spusti. Če bi na tistem gumbu namesto >PS<, pisalo PRESS, bi mi morda prihranili nepotrebno razdiranje celega okvirja sredi Italije 🙁 .
Da pa okna med vožnjo ne bo odpiralo, ga je treba blokirati. Odstraniš (spet JNA) še plastični pokrovček poleg že odstranjene rešetke.
Naciljaš en šrauf z imbusom 6.
Ob sočasnem pritiskanju onega >PS< gumba navzgor, zavrtiš (z občutkom zategneš) imbus kontra uri do konca in spustiš gumb (če ne skoči lepo v zobke, ga pa malo potegneš navzdol).
Tako kot je v Italiji samo nehalo delat, je potem doma tut samo nazaj začelo?!? In še vedno dela.
Popravilo WC-ja
Razstavljanje kasetnega WC-ja Thetford C 200 S z izplakovanjem iz centralnega rezervoarja
Zakaj bi nekdo pri ‘zdravi’ pameti razstavljal WC? Moraš, če ti nekega lepega zimskega popoldneva pri izplakovanju WC-ja, voda namesto v školjko priteče nekam v ohišje školjke!
Odpreš loputo kasete.
Odstraniš kaseto.
Odviješ vijake nosilcev školjke (2 spredaj, 2 zadaj) in odstraniš nosilce.
Odviješ vijake drsnikov, ki držijo vrtljivo školjko ‘na položaju’ (3x po 2) in odstraniš drsnike.
Tako zgledajo ‘za silo’ pritrjeni.
Odstraniš školjko in ugotoviš napako (meni je led snel cev z regulatorja vakuuma).
Če želiš školjko popolnoma odstraniti, moraš odviti tudi dovodno cev z elektromagnetnega ventila.
Sestaviš nazaj in naslednjič posvetiš več pozornosti odstranjevanju vode iz izplakovalnega sistema (v zimskih razmerah). V navodilih za uporabo kasetnega WC-ja piše, da zadostuje po praznjenju ‘vodovoda’ pritisniti gumb za izplakovanje (ob vklopljeni pumpi seveda). Voda sicer ne odteče popolnoma, a vseeno dovolj, da gumi cevi lažje ‘prenesejo’ raztezanje.
Čiščenje hladilnika (moški del)
Vijake odvijete 90º v smeri urinega kazalca in odstranite mrežici.
Odstranite zaščiti gorilnika. Najprej levo, potem desno, ki je na svoji desni strani zataknjena za kovinski nosilček. Obe zaščiti se iz ležišč izvlečeta nekoliko na ‘trdo’.
Odvijete vijak s katerim je pritrjen gorilnik in le-tega potegnete navzdol.
Odvijete dovodno ‘žilo’ iz gorilnika.
Na koncu ‘žile’ je šoba, na njej pa označena dimenzija luknje. Ne ‘špikajte’ je z ostrimi predmeti, ker kaj hitro spremenite premer luknje. Raje le spihajte s kompresorjem ali kako drugače ‘na mehko’ očistite. (Za novo šobo je hotel g. Božič z Iga pred leti ca 20EUR!?!?)
Če hočete očistiti tudi gorilne šobe, boste morali odstraniti elektrode in tipala. Zapomnite si njihov položaj, da bo po ponovni pritrditvi še vedno ‘zažigalo’.
Lahko pa odstranite še (sicer prilepljen) pravokotni kovinski okvirček skupaj s krivino dimnika.. in naletite na jekleno žičko na kateri visi spirala, s katero še elegantneje spucate ‘sapnik’.
Šoba v sestavljeni situaciji (pogled skozi luknjo za zrak).
Tako pa zgleda ogenjček, če zadeva deluje tako kot bi morala. Se ga komaj vidi (ali pa sploh ne).
Sestavite nazaj!
To je model hladilnika, ki je hladil v našem AD, so pa zadeve, v osnovi, tudi pri drugih modelih podobne.
Razne police
Polica za steklenice
Ne vem sicer kam so si Knausarji zamislili, da bom postavil sok, pa vodo, pa kis in olje…, jest sm si pač po svoje.
Iz omare pod lijakom sem odstranil zgornjo polico, zacahnal obline (različni Fi-ji), jih z ubodno žago izrezal in s finim brusnim papirjem še malo pomasiral. Na spodnjo polico sem preprosto pritrdil nosilec steklenic, tetrapakov itd. iz enga starga hladilnika.
Prednji nosilček zgornje police je bilo še treba 5cm prestaviti, pa vse skupaj nazaj not. Dela!
Polička nad vrati
Prostor nad vrati se mi je vedno zdel neizkoriščen pa se nekako nisem znal odločiti, kako ga vsaj malo ponucat. Leone je to spedenal bolj elegantno, jest pa bolj preprosto 😉 . V Ikeji prodajajo ene take plexi predalčke/poličke. Eno sem kupil in privil nad vrata. Za brzinsko odlaganje drobnarij pride čist prav. Leone me seveda premaga tudi v fotografiranju 🙂 .
Polica v kopalnici
Tudi ta je iste ‘znamke’ kot zgornja, le dimenzije se razlikujejo. Zgornja ima tudi že luknje za montažo, tukaj pa je bilo treba še vrtati. Men se zdi, da je za plexi bolje uporabljati svedre za les (plexi se rad mal stopi, al pa poči). Nisem glih stručko za ta material, tako da morda pišem traparije 😮 . V glavnem: počilo ni nič. Vijačenje na steno ni bilo problematično, prosti vogal pa sem ‘obesil’ na Alu palico. S spodnje strani sem vanjo vrezal navoj, z zgornje pa uporabil dvostranski samorezni vijak (recimo, da se mu tako reče). V Alu sem zvrtal luknjico in vanjo privil vijak. Kar ga je gledalo ven, ga pa zdaj ‘gleda’ v stropno oblogo. Nosilnost take police je seveda omejena. Mi jo uporabljamo za brisače.
Police v omari (s ‘protipadno’ 🙂 zaščito)
Najprej mi je en tišlar iz vezane plošče izrezal police, na sprednji rob zalepil malo enga vertikalnega zaključka in polakiral. To sem potem s klasičnimi ‘avtodomarskimi’ PVC kotniki pritrdil v omare (tud v Udijeve…… sva jih 😉 ). V nekaterih omarcah original teh polic ni bilo (šparajo Nemčki). V omarici, ki je na spodnjih slikah, sem polico montiral malo višje, ker je zgornji predel namenjen šalicam in kozarcem, spodnji pa kakim zadevam v bolj ‘visokorasli’ embalaži. Ker pa je kljub tistemu vertikalnemu zaključku, s police včasih kaj padlo, sem dodal še okroglo elastiko, ki te proste pade preprečuje, ročne manipulacije z vsebino pa ne ovira. Pritrditev dokaj enostavna: kniping z vgreznjeno glavo, ustrezna podložka, pa elastiko (z abčutkam) zatisnit spodaj.
