Pod večer se pred nami končno zariše svetlobni odsev Firenc. Ker imam v garminu staro karto zgrešim prvi izvoz in z garminovo Maričko potrebujeva kar nekaj časa, da se pripeljeva do PZA-ja. Po mestu sem ter tja krožimo kar tri četrt ure, ko na F.L.O.G. (43.795078, 11.247570) naposled le parkiramo. Odcolam 12 eur/24h in se odpravimo spat, ko sosed na levo zakurbla agregat, na desno pa se začne dreti sosedov pes. No, vse skupaj kmalu pojenja in zjutraj nas skoraj v centru Firenc prebudi ptičje žvrgolenje.
Odpravimo se na mestni avtobus in ker v bližini ni trafike, za 6 eur kupimo ticket on board. Žal pa karta velja samo 90 min, tako da smo nazaj grede primorani kupiti še en paket kart, ki pa ga dobimo v trafiki za 1,2 eur po kosu. Avtobus št. 4 nas zapelje praktično v center, od tam pa peš nadaljujemo do mestnih znamenitosti ali v “centro storico”. Ko sem gledal karto mesta sem »cvikal«, da je vse skupaj preogromno, da bi prepešačili, vendar…
Kmalu najdemo krstilnico z zlatimi vrati v raj, nasproti pa je Duomo di Firenze.
Nazaj grede se ustavimo na Piazza dela Repubblica, kjer mi v bližnji restavraciji v oči pade »fiorentina«. Mama naju s ta malim prepriča, da bo na kmečkem turizmu gotovo boljša in naju pelje žejna čez vodo. Sam pri sebi zaključim, da ima gotovo prav, vendar…
Vračamo se do Piazza Duomo in naprej v bližini stojnic z usnjenimi izdelki zagledamo Cerkve sv. Lorenza.
Pešačenje po Firencah nas je utrudilo, tako, da smo samo še pogledovali po bližnji okrepčevalnici. Prav gotovo je štiri ure premalo za ogled Firenc, vendar nas vsi detajli in znamenitosti niti ne zanimajo, gre se bolj za občutek kje kaj stoji in kako. Kljub vsemu se človek neuk zgodovine vseeno nekaj nauči.
Štirica nas ponovno zapelje na PZA, med drugim opazim, da pri rampi nobenega ni, ki bi spuščal noter zato sem skoraj prepričan da je F.L.O.G. ob nedeljah za vstop zaprt.
Za izhod iz Firenc se z garminovo Maričko kar ne moreva zmenit kdo bo komandiral, nakar končno najdemo izhod in nekaj cest poznamo skoraj že na pamet. Človek bi pričakoval, da se bo v tako veliko mesto pripeljal in odpeljal po široki cesti kot gospod pa temu ni ravno tako.
Kakor koli po zmahani štiripasovnici se peljemo v San Gimignano, ko ga v daljavi tudi zagledamo. Praktično ga je nemogoče zgrešiti saj so famozni stolpi vidni daleč naokoli. Po poti se začne tudi tista prava Toskana, taka kot sem jo imel v mislih z urejenimi vinogradi, oljčnimi nasadi in cipresami sem ter tja.
Gremo v mesto, vas, trdnjavo karkoli že je! Stolpi so res krasni in vzdušje na ulicah je prijetno. Za razliko od Firenc je tukaj v zraku čutiti vonjave iz bližnjih lokalov. Med kamnito zidanimi zgradbami hodimo od trga do trga in uživamo. Detajlov se ne manjka in pogled na okoliške kraje je čudovit. Imam občutek, da se je tam čas ustavil. Na osrednjem trgu Piazza della Cisterna si privoščimo “gellato”. Ta mali se v mestu razživi in vse ulice so njegove.
Tudi lepega je enkrat konec in utrujeni se vrnemo v kamper, ki nas v družbi še parih čaka na parkirišču. Po večerji se spokamo na občinski PZA (43.45205 11.05586), tak na listke.
In kdo nas po poti lovi? Giovani! Spet me ustavi in teži Buona sera bla, bla, bla, PZA za 22 eur… Pa ga ne »šljivim 5 posto« zato iz avtomata vzamem listek in zapeljem pod rampo na parking. Zakaj je bil Giovani tako tečen mi je zjutraj ob plačilu parkirnine takoj jasno. Čeprav je tarifa 1 eur/h, za prenočitev plačamo 4 eur od 20ih do 8ih zjutraj, saj je od 23ih-8ih parkiranje zastonj in so rampe dvignjene. Lump tale Giovani, kamperje v trenutku nazumira kot kakšen terminator in jih na vse viže in križe hoče pritegniti na svoj parking.
Zjutraj vstanemo v deževno jutro, bliska, grmi in odzunaj je prava ujma. Pa se ne damo motiti in veselo hitimo proti Volterri. Volterra je znana po alabastru, tako je videti tudi v izložbah ostalo pa me ni impresioniralo preveč. Ali je bila kriva rana ura ali deževna pa je tako nepotrebno razglabljati. Zaključim, da bi Volterro lahko tudi izpustili.
Torej obljubljen imam kmečki turizem in ob poti me pritegne vsaka tabla. Vendar kljub temu, da je povsod tabla APERTO (odprto) ugotovimo, da je povsod vse »zaperto«. V obcestni trafiki mi potrdijo, da so v tem »štajonu« agriturizmi zaprti. Matr spet žejni čez vodo, do restavracije kjer pojemo turistični meni.
Montereggioni je naslednja utrdba (43.38864, 11.22576), kjer se želimo ustaviti. Ob cesti je kar nekaj znakov, ki nakazujejo, da se peljemo v pravo smer. Montereggioni je res zanimiv z osrednjim trgom in v celoti ohranjenim obzidjem ter izvidniškimi stolpi. Ljudi je ravno za vzorec, med drugim Američani, ki jih že tretjič srečamo. Na stenski tabli preberem kako je bilo tam nekoč in danes. Kjer je gostilna je bila nekoč štala itd. Tudi vreme se je naredilo zato na Piazza Roma lahko posedamo po klopeh in lovimo sončne žarke.
Vsekakor je trg velik in razposajeni otroci si na tlakovanih tleh dajo duška. Mi pa gremo naprej do katedrale. Katedrala je ogromna in je triladijska (mislim). Vstop za ogled znaša 6 eur. In če sem od zunaj razmišljal, da so bili graditelji utrgani sem v notranjosti dobil potrdilo, da so bili… Pa ne zato ker bi bilo kaj narobe ampak ker je vse izredno lepo izrezljano, izklesano, skladno, perfektno, da si človek sploh ne more predstavljati koliko časa in energije so potrebovali za to, da jim je kaj takega sploh uspelo narediti.
Že po tradiciji prižgemo svečko in se odpravimo proti avtodomu. Čeprav je na parkirišču še nekaj avtodomov, za prenočevanje raje izberem bližnji PZA, kjer je to dovoljeno (43.3334, 11.31655) strošek 20 eur/8:00-20:00. Prispemo ravno po 20ih, ko se Luigi že odpravi domov, zato zastonj prespimo. PZA je malce hrupen vendar vseeno dobro spimo. Najverjetneje zaradi utrujenosti in nizkih temperatur.
Naslednje jutro nas čaka samo še pot domov. Da se ne bi vozili samo po avtocesti si izberem raje vinsko cesto v deželi Chianti. Pokrajina je na trenutka precej podobna Krasu, opazili pa smo kar nekaj cipresno-brinjevih gozdov. Takih pri nas definitivno ni. Ob cesti za manj iščemo »šoping center«, da bi nabavili živež, zato je sprehod v mesto neizbežen. Italijani po vaseh namreč še vedno prodajajo tako kot so nekoč pri nas v še ne tako oddaljenih časih. V eni trgovinici je špecerija, v drugi mesnica, v tretji sadje in zelenjava…
Ko zapuščamo Toskano nas uspe pozdraviti tudi sonček, kmalu po Firencah pa nas pričaka pravi orkanski veter in deževje. Tudi promet ni nič kaj prijazen. Za dolgočasje s ta malim štejeva tovornjake in od vzpona pa do ponovne ravnine med Firencami in Bolonijo prehitimo preko 80 tovornjakov in srečamo dobrih 300.
Tale naš podaljšan vikend v Toskani je bil kar intenziven in Toskana si definitivno zasluži več časa za ogled, vendar sem z izletom zadovoljen saj sem videl tisto kar sem hotel. Namreč hotel sem videti tiste, hribčke in dolince, trte in oljke, ciprese in…
Malce statistike:
Prevozimo 1100km
Cestnina Monfalcone(Ts)-Firenze 2x 24
PZA F.L.O.G. 12 eur/24, San Gimignano 4 eur
Avtobus Firenze 3×2 eur in 3×1,2 eur
Katedrala v Sieni 2×6 eur
























Nedavni komentarji