Tja gor greva

Čebelnjak

S tamalim nama je šla pot hitro izpod nog in v slabi uri sva že na vrhu. Vetra med drevesi praktično ni bilo čutiti, zato pa toliko bolj na planjavi tik pod vrhom.  Ker je pihalo kot pri norcih si oddahneva raje v koči na toplem.

Dobrodošlica

Po sendviču, čaju in liziki odrineva nazaj na izhodišče v dolino kar po ta daljši možni izbiri čez izvir Vroče.

Gmajna in Rešeljike v cvetju

Kraška Orhideja

Skozi gmajno in smrekov gozd sva bila v slabi uri na izviru Vroče, ki žal kaže bolj klavrno podobo. Glede na to, da je bil v začetku prejšnjega stoletja v sušnem obdobju to edini vir s tekočo vodo in zato vir preživetja, bi okolico lahko malce uredili in vodnemu viru posvetili večjo pozornost. 

Izvir Vroče

Kljub vsemu je med gostim smrečjem lepo posedeti minuto ali dve pred končnim sestopom v dolino.

O Kokoški:

Hrib s 674 metri nadmorske višine naj bi se prvotno imenoval Golina, ker je bil vrh povsem gol in neporaščen. Kot drugje so žal tudi tukaj robantili Italijani in ime poitalijančili. Izgleda da so kraško izgovorjavo preprosto razumeli kot gallina, kar po Italijansko pomeni kokoš, druge logične razlage namreč ni.

Torej Kokoš je hrib, ki je dostopen iz petih strani (Lipica, Lokev, Prelože, Krvavi Potok, Bazovica) in je priljubljena izletniška točka, tudi za tiste z malo manj kilometrine. Lahko bi rekel, da je težavnostna stopnja poti idealna za otvoritev sezone. Midva sva si izbrala »hard way« in v slabih 4 urah zaključila izbrano “round trip”.

Še izhodišči:

Lipica: 45.652913,13.880416

Lokev:  45.660963,13.922644