Kot že sam naslov pove bi v »leru« radi preživeli podaljšan vikend in se znebili negativne energije, ki se čez teden nabere. Ker je kolega že parkiran na Cresu se odločimo, da vikend preživimo skupaj. Čeprav mi ideja o kampu Kovačine http://www.camp-kovacine.com/hr/ ne diši preveč, se vseeno sprijaznim z usodo ker vem, da bomo lahko svoje lepe urice preživeli stran od civilizacije, saj gre naš »gumi« z nami J.

V petek zvečer se odpravimo proti Brestovi kjer tudi prespimo. Ker po 21ih trajekti ne vozijo več, se spakiramo na parkirišču in počakamo na prvi jutranji trajekt. Valovi, ki so brizgali po avtomobilih parkiranih tik ob morju so bili strašni, zato je odločitev o jutranjem trajektu na mestu saj morje kaže povsem drugo sliko. Razen parih debilov, ki debatirajo in motijo nočni red in mir vse od treh ponoči do jutranjih ur, posebnosti čez noč ni bilo.

Pa gremo, končno!

 Ker se je vse skupaj hitro odvijalo smo ob 8ih že na izbrani lokaciji v kampu. Kmalu po pakiranju tudi že zaplujemo prvim dogodivščinam naproti.

Na vhodu v Kovačine

Da smo ujeli tri prekrasne sončne dni je bila pač sreča, mrzlo morje pa ravno obratno. Pa saj na Cresu tako ni kaj drugega pričakovati. Prvi dan sem se počutil, kot da bi skakal v hladni »špricer«. Ta malmu pa to (mrzlo morje) ni povzročalo težav, zato je maksimalno užival. No, midva pa tudi!

Idila po moje

Naslednje dni je tudi morje pridobilo na temperaturi kar je še dodatno pripomoglo k idili ali pa smo se na »špricer« preprosto navadili. Dnevi so bežali in le redko se mi zgodi, da čez vikend pozabim na službene in ostale težave ter tegobe, vendar tokrat sem. Idealno vreme, razpoloženje in dobra družba so k temu prav gotovo v veliki meri pripomogli.

Idila še enkrat

Kar žal nam je, da moramo v torek že spakirati, zato se z gumijem šele ob 12ih vračamo v marino, nakar v slabi uri v kamper spakiramo vse s čolnom vred. Pri tem opravilu je tokrat pomagala cela družina, kar je sicer redkost, tako, da smo za las še ulovili trajekt ob 13:30.

Nasvet: pri planiranju odhoda odsvetujem vožnjo v zadnjem trenutku, kot se je to pripetilo nam, saj smo na najožjem par kilometrskem predelu ceste od Beli do Porozine, samo za las zgrešili celotno »kolono« vozil iz ravno prispelega trajekta.

Ker smo bili še dovolj zgodnji smo pokukali v Moščeniško Drago in njeno mestno plažo, ki je pravo nasprotje neobljudenih zalivčkov na Cresu. Tudi to dejstvo (gužva) je botrovalo, k temu da smo kaj hitro krenili proti domu. Cesta od Moščeniške Drage do Opatije z vsemi zalivi, vilami in parki, v resnici zelo spominja na okolico v bližini Portofina, ki smo ga obiskali v aprilu.

In še sklepna misel: otok Cres nas je očaral s svojimi malimi zalivčki, kristalno čistim morjem in urejenim mestom. O kampu nebi izgubljal besed, saj je ta za mene nujno zlo, pa čeprav ponuja vse »komoditete« od wifi-ja, dobro založene trgovine, zglednih sanitarij, industrijsko urejene plaže, marine, neposredne peš ali kolesarske povezave s Cresom itd., kjer me še najbolj moti industrijsko urejena plaža in prisotnost kužkov, katerih je tam res veliko. Namreč, enega lastnika sem skoraj »nakuril« ker se je pes kopal v marini, ki pa je blizu plaže namenjeni ljudem. Še dobro, da sem tokrat držal gobec, ker je v bližini znak, ki to dovoljuje.

Pasja plaža in

Velik plus, ki ga podelim je za nočni mir, saj ni bilo bližnje restavracije, kjer bi se muzikant ob treh ponoči v mikrofon  drl »još jedno za konobarja«. Ker zvečer grem js spat in ne poslušat nočno rajanje tja do onemoglosti.

Pa še vprašanje ali zapisani naslov odtehta ovinkasto cesto, trajekt…? Definitivno da! Vendar se osebno na Cres brez gumenjaka prav gotovo ne vrnem več. Ta je namreč dodal tisto piko na i ali češnjo na torto, da naslov v celoti drži torej »no stress on Cres«.

Statistika:

Trajet: 2x 290 kun (81 eur)

Kamp: 77 eur

Privez gumenjak 3m: 18 eur

Ostalo: 2x toliko kolikor sem planiral ampak je bilo vredno!