Prazniki so pred vrati in mi gremo v Dalmacijo. Nič posebnega ni bilo v planu, le slapove Krke smo si želeli ogledati in napolniti baterije.

 

Sobota:

V soboto se pozno popoldan spokamo od hiše, na easy se peljemo mimo Reke, po stari magistrali gremo mimo Senja, Karlobaga do N.P. Paklenica, kjer imam vožnje dovolj zato zavijem v kamp http://www.campingcard.co.uk/gb/en/europe/croatia/zadar/campsite-paklenica-105235/ . No vsaj tako sem mislil, saj sem vhod zgrešil in zavil v zaprt sosednji kamp. Vseeno parkiram in zastonj prespimo, še bolje J

 

 

Nedelja:

Zjutraj vstanemo, zunaj vržem eno oko na zaprti kamp, ugotovim da je vse skupaj ena revščina, betonska plaža, bljak… Zapeljemo mimo Pakleniškega grabna in se pri Maslenici vklopimo na avtocesto do izvoza za Murter kjer se ustavimo, malce razhodimo, razgledamo in pokramljamo z domačini. Želja, da bi se zapeljal na Kornate odpade, saj Dalmatinci še spijo zimsko spanje, resnici na ljubo pa tudi turistov ni prav veliko.

Odpravimo se naprej mimo Šibenika v kamp Solaris http://www.eurocampings.co.uk/en/europe/croatia/%8aibenik/campsite-solaris-101020/ . Kamp je renoviran in urejen, parcele nudijo vodo, elektriko in fekalni izpust, vendar samo v bližini prve vrste. Kamp je skoraj prazen, le eni trije zgodnji pavšalci veselo hitijo s postavljanjem prikolic in ostale krame. Kaj vidijo pavšalci v 400km oddaljenem kampu, mi ni jasno. Parkiram v drugo vrsto, ker se v prvi vrsti še odvijajo gradbena dela. V neposredni bližini mešalec, pesek, skrle… Razen morja je idila skoraj taka kot v službi. Tukaj sigurno ne bom preživel svojega dopusta, mogoče še kdaj dan ali dva.

Poležavamo, kuhamo, bicikliramo, naš mali zmeče v morje par kubikov kamenja. Popoldan potegne nič kaj prijeten jugo… zato še kar relax.

 

Ponedeljek:

Zjutraj dež, torej izlet do slapov Krke odpade. Gremo do Šibenika, se ustavimo pred trdnjavo in ker ni fraj parkirišča (hvala Blažu za koordinate, ampak ker je parking precej majhen in prostora za parkiranje AD ni ravno veliko), še en čas krožimo, da si mestece bolje ogledamo. Ker ni nič posebnega kar bi pritegnilo našo pozornost, jo mahnemo do Primoštena. Vozimo ob čudoviti obali, ki pa jo je pred leti prizadel hud požar. V bližnji okolici Žaburiča še vedno odstranjujejo zoglenela debla. Spomin iz preteklosti o košatih drevesih in smaragdnem morju zbledi. Smaragdno morje pa ostaja.

Končno Primošten kjer parkiram. Sprehodimo se v staro vaško jedro in se vzpnemo do cerkvice. Krasen razgled!

 

 

Dalmatinci se še prebujajo in počasi en za drugim odpirajo lokale. Ko zapuščamo osrednji trg zadonijo zvonovi na zvoniku, ki odbijejo dvanajsto uro. Izza vogala nas domačin veselo povabi »dođite, dođite na uskrsni doručak«. Gostoljubni, da nimam kaj rečt, seveda smo se lepo zahvalili in odpeketali naprej.

Naslednja postojanka Rogoznica. Peljemo se čez most, na Garminu pa čez morje, nato zavijemo do marine. Paša za oči, jahturine si z malim z veseljem ogledava. Ker vreme ne obljublja nič dobrega gremo naprej do Trogirja. Ravno prispemo, ko se zunaj ulije dež, našega malega pa premaga utrujenost zato zaspi. Zaokrožimo na Čiovo, ko sklenemo, da v dežju zunaj nimamo kaj početi. Še sadje na Trogirski tržnici je v dežju zgledalo kislo. Po razsuti cesti se vrnemo nazaj v Rogoznico, kjer pred marino parkiramo http://maps.google.com/maps?f=q&source=s_q&hl=sl&q=43.533492,+15.964186&vps=5&jsv=154c&sll=43.532807,15.964744&sspn=0.00644,0.010836&ie=UTF8&split=0&geocode=FbREmAIdGpjzAA, v piceriji povečerjamo, in gremo v mižale..

 

Torek:

Jupi sonce… Cilj-slapovi Krke!

Plačamo vstopnino 160 kun za dva odrasla in se zapeljemo v N.P. Slapovi Krka.

Pričakoval sem samo slapove, a sem bil prijetno presenečen. Urejene poti, park, stara elektrarna, etno hiške, notranji kamniti mlini za moko in ena »sorta« starinske kopalnice. Za povrh lepo sončno vreme in primerna temperatura, v zraku vonj po vlagi in šum po deroči reki, žvrgoleči ptički in mir, mir, mir. Kaj bi hotel več!

 

Po parih urah relaxa nam zakruli v trebuhih zato kolikor se da hitro potegnemo na naše naslednje postajališče. Pakoštane ali Draga v kamp Oaza Mira http://www.oaza-mira.hr/index.asp . Parkiram, zakajlam in spakiram kramo, ko že zadiši iz kuhinje…mljask.

 

 

Oaza Mira je ličen razparceliran in terasiran kamp, kjer je vseeno potrebno kajlanje. Vsekakor se trudijo ustreči gostom, no tako po Dalmatinsko. Receptorju sem moral dvakrat rečt naj mi nekdo odpre omarico za elektriko, pa je bilo potrebno še malo počakati. Mislim, da bo kamp kmalu izgubil svojo mirno idilo, saj lastniki kamp nenehno širijo, razvijajo in modernizirajo, zato od miru verjetno ne bo ostalo prav več veliko, pa tudi naravnih lepot ne, saj po filigransko kar z bagri spreminjajo pokrajino.

 

Sreda:

Nikakor se ne moremo spokati proti domu, v miru poležavamo in polnimo baterije. Z malim v čudovito morje iz pomola mečeva kamenje. Na morskem dnu štejeva morske kumare in morske zvezde.

Ajd gremo… po ta stari do Zadra, po ta novi skozi predor Sv Rok, po Lički pustinji in vzhodni strani Velebita do Senja, kjer poližemo gelato, ko smo že skoraj doma!

 

Namen dopusta ni bil čim več videti ampak čim bolj uživati in napolniti baterije. Osnovni namen in cilj sta bila dosežena. Dalmacija mi je v tako kratkem času ostala v lepem spominu, vsekakor sem vsaj po zgradbah-vilah sodeč dobil vtis, da ljudje ne živijo ravno slabo, tako kot mi je jamral urejeni penzionist na Murterju. Kolikor sem imel priliko spoznati ljudi sem mnenja, da so gostoljubni in precej flegmatski. Lahko bi rekel, da se jim za cel svet j..e, saj se sedaj bliža njihova sezona. Čeprav so se oni na to spomnili šele včeraj in ugotovili, da je še veliko za poštimati. Na vsakem koraku vabijo z kamp tablami, zato legalno prenočevanje v sezoni ni problem, le vprašanje želodca in okusa. V trgovini sem imel priliko spoznati tudi njihovo temperamentno stran, ko se »bakica« nikakor ni mogla sprijazniti, da je bila odprta samo ena blagajna, v vrsti pa nas je čakalo kar pet strank. Kaj čmo tako je v Dalmaciji, verjetno tudi pri nas marsikje ni veliko bolje… velikokrat je verjetno celo slabše.

 

 

Stroški:

Avtocesta 1x 12 eur in1x 5 eur,

Kamp Solaris 22 eur,

Kamp Oaza Mira 15 eur,

Vstopnica Slapovi Krke 160 kun ali slabih 22 eur,

Prevozili smo dobrih 1000km,

Napolnil rezervoar po 6,44 kune/l.