KORZIKA- Dopolnilo plažopisa                                             

Avgust 1999 (17 dni).

Potovali smo z avtomobilom, v smeri kontra Jorik.

Jorik je pot med Bastio in Calvijem prevozil po 'ta široki', ampak je cesta prek St-Florenta, za razliko od tistih na zahodni obali, čisto OK. V 'hribih' med Bastio in St-Florentom priporočajo nakup vina, ki ga pa takrat nismo rabili, zato ne kupili (znana korziška vina so roseji).  Do Calvija mimo Agriatske puščave in plaž, nato pa prepadni zahod in plaže. V Portu se da parkirati tudi z AD, vendar se je treba usmeriti proti Piani in kmalu zaviti desno navzdol proti plaži na peščeno parkirišče (imajo tudi kampe). Proti Piani se usmerite tudi, če želite videti znamenite Calanches de Piana (Unesco), oranžne skale, ki se dvigajo 300-400m iz morja. Ob sončnem zahodu kar gorijo od oranžnosti. Iz Porta smo obiskali tudi kanjon Spelunca. Mimo večjega Genovskega mostu do parkirišča pred kanjonom, potem peš do manjšega mostu bolj proti koncu doline. Tam smo se kopali v MkP (mrskps) tolmunih. Glede na veliko fluktuacijo turistov, bi od vsega skupaj pričakoval kaj več, najbrž pa je pomanjkanju zadovoljnosti botrovalo dejstvo, da v približno takih Speluncah živimo. Iz Porta nadaljevanje poti mimo prašičev in Evise proti prelazu Vergio (tudi smučišče) in vmes spet kopanje v MkP tolmunih pri Cascades d' Aϊtone (3km iz Evise- tabla Piscine). Naprej do mesta Corte in ponovno v domače okolje: kanjon Restonica. Nastanili smo se v prijetnem kampu v gozdu ob reki (MkP tolmuni). Naslednji dan zapeljali do konca doline, od koder sva z Barbi več ali manj odnesla (takrat 3 letno) Tino, do jezera Melo na 1711mnv, kjer se nismo kopali, ampak kepali. Dol grede sem v okrepčevalnici podobni Pehtini votlini, od Bedancu podobnih tipov, kupil hladno pivo 0,25 l za 700 Sit. Sem ga gor grede zaslužil.

Nadaljevali smo po kontra Jorikovih poteh proti jugu in obiskali še Filitoso, najdišče 4000 let starih granitnih menhirjev- faličnih kipov nekih bojevnikov in ostankov njihove naselbine. Bonifacio je zakon, pa še Sardinijo vidiš. Na vzhodni obali smo zaradi požara v notranjost obrnili že pri Porto-Vecchiu in se preko Zonze odpravili proti Bavelli (tudi AD so bili gor). Zanimiv prelaz: lep razgled in mišičasti bori, ki jih očitno vzgaja močan veter (takrat ni pihalo). Na spustu proti dolini Solenzare, večkrat prečkaš neke grape. V eni izmen njih je voda izdolbla zelo lepe MkP tolmune. Tudi, če se človek ne bi kopal, je zaporedje tolmunov povezanih s slapovi zanimivo pogledati. Reka spodaj v dolini je bila, za razliko od Jorikove izkušnje, že prav vroča- izredno majhen pretok vode, ogromni tolmuni, temperatura zraka proti 40, vlaga max. in čez.

Vzhodna obala je plažopis in smo jo kar preleteli. Trajekt nato čakali v enem čudnem kampu v Miomu (tik nad Bastio), ki je s svojim delovnim časom prilagojen voznemu redu trajektov. Prijaviš se lahko zvečer do ne vem kdaj in odjaviš zjutraj zelo zgodaj, seveda dovolj pred odhodom prvega trajekta. Cap Corsa tudi mi nismo kaj prida obdelovali, ker smo imeli že vsega dovolj, pa še pihati je začelo prav pasje.

Pogled iz kampa na Calvi

Calvi ponoči

V zaledju: Monte maggiore

Porto

Porto (levo plaža in P)

Mali Genovski most

Lahko noč

Oranžnost

Še en MkP ob vzponu na Melo

Orto MkP, v ozadju sneg

Bojevniki, v ozadju naselbina

Stanovanjska hiša

Zamaškovec

Evo nas na Bavelli











 

Leti, leti…. Dave

Pri + 40 bi ta dva še mal kurila

Miomo- z vetrom na plaži

Miomo- z vetrom v 'hiši'