Petelinjek

(11.1.2009)

Med Korenskim sedlom in Pečjo ali kar Tromejo (ker pač na njej mejijo Slovenija, Italija in Avstrija) je le en izrazit mejni kucelj. Kakšen bolj zveneč naziv si zaradi svoje, relativno skromne višine (1552 m), niti ne zasluži. Vendar pa je višinska razlika iz izhodišča v vasi Sovče – Seltschach (683 m) nad Arnoldsteinom kar impresivnih 850 višinskih metrov.

Takoj za spodnjo postajo zavijemo pod trosedežnico

Takoj za spodnjo postajo zavijemo pod trosedežnico

Izhodišče je lahko kar parkirišče pod smučiščem, kjer parkirajmo takoj pod klančkom desno, saj tam zagotovo ne bomo imeli težav niti s spanjem (N46.452162 E13.713633). Zjutraj pa je na pot potrebno kar zgodaj, če se hočemo navzdol spustiti po smučišču in ujeti še kakšna rebrca. Toda pozor. Svetleči pano nad blagajnami opozarja, da je hoja po smučišču izven obratovalnega časa prepovedana.

Jutranji pogled na Dobrač

Jutranji pogled na Dobrač

Torej bodimo tako zgodnji (pred sedmo uro), da nas kakšen žičničar ne bo potegnil za ušesa ali pa se (kar je še bolje) smučišču čim bolj izognimo. To se da storiti tako, da gremo mimo vhoda na trosedežnico in levo pod njo. Najkasneje tam si nataknemo smuči in gremo pod sedežnico do mesta, kjer klanec postane kar strm. Zavijemo levo v gozd in prečimo po bregu do roba poti.

Zimske oblike

Zimske oblike

Tu ujamemo markacije in jim sledimo do razcepa poti. Zavijemo po gornji desno in ne levo, kamor vabi smerokaz za Pöckau. Pot nekaj časa še pelje v isti smeri, potem pa zavije desno in nas pripelje do smučišča. Tu ni druge možnosti, kot po krajši strmini ob njem, potem pa pod leseno hiško spet levo po izrazitem kolovozu v gozd.

Dobrač iz smučišča

Dobrač

Kmalu spet srečamo markacije in poti sledimo dokler nas mimo podrte smreke ne pripelje na smučišče. Čaka nas kar konkretna in sitna strmina ob robu smučišča. Ko pridemo do umetnega jezerca, pa ni več druge možnosti, kot po robu smučišča navzgor. Vedno bolj se nam odpirajo razgledi v dolino in predvsem na Dobrač, ki se na nasprotni strani doline kopa v soncu.

Pod Sovško planino

Pod Sovško planino

Ko pridemo na Sovško planino in je pred nami sidro, ki pelje prav pod vrh Petelinjeka, zavijemo levo in prečimo pobočje, dokler ne pridemo spet do smučišča. Po njem se vzpnemo do vrha sidra in mimo hiške za žičničarja še nekaj metrov do vrha Petelinjeka (na njem stoji mejna tabla). Za vzpon potrebujemo približno dve uri, za spust po smučišču pa deset do petnajst minut.

Pogled z vrha

Pogled z vrha

Z vrha se nam med drevjem in nenavadnimi zimskimi oblikami odpirajo pogledi v dolino. Navzdol lahko čaramo delno po smučišču in delno po gozdu ali pa se pač prepustimo nevoženim rebrcem in odvijugamo v dolino. Ma, tudi turni smučarji smo samo ljudje in včasih tudi to prav paše…

Vrh z druge strani

Vrh z druge strani