![\"Na](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2009\/01\/20071027_01.jpg\")
<\/a>Na parkiri\u0161\u010du v Dobrni<\/p><\/div>\n
<\/strong><\/p>\n DOBRNA \u2013 27.10.2007<\/strong> \u2013 Po zajtrku smo se kar kmalu odpravili proti bazenu. Dejstvo, da smo imeli z olimpijsko karico popust je bilo pa\u010d potrebno izkoristiti. Na bazenih smo na\u0161li ustrezen prostor, razprostrli brisa\u010de in sko\u010dili v vodo. Najprej nas je pritegnil notranji bazen, potem pa smo \u0161li pogledat \u0161e v zunanjega. Malo hladnej\u0161i je bil.<\/p>\n \u010cofotanje <\/p><\/div>\n Puncam sploh nismo verjeli, ko so trdile, da je v otro\u0161kem zunanjem bazen\u010dku res topla voda. Pa so imele prav. Kar oble\u017eali smo tam notri. Z Majo sva \u0161la pogledat v bazen z brbotal\u010dki, pa tudi sicer nas je bilo povsod dovolj. Ko smo imeli vode dovolj, smo se stu\u0161irali in oblekli.<\/p>\n Punce u\u017eivajo v vodi...<\/p><\/div>\n V avtodomu smo naredili pozno kosilo, potem pa odpeketali proti vasi Grad na Gori\u010dkem. Brez kak\u0161nih ve\u010djih te\u017eav sva ga oba \u0161oferja ob pomo\u010di navigacije na\u0161la. Na dvori\u0161\u010du manj\u0161ega tekstilnega obrata je bil \u017ee parkiran Rado (Raglasi). Malo smo poklepetali, potem pa kmalu od\u0161li spat. Voda v Dobrni nas je o\u010ditno precej utrudila. <\/strong><\/p>\n <\/strong><\/p>\n GRAD GRAD \u2013 28.10.2007<\/strong> \u2013 Zjutraj sva z Bojanom od\u0161la do cerkve. Seznanjena s tem, kdaj bodo ma\u0161e, sva se vrnila do trgovine in tam najprej sama, potem pa \u0161e ob pomo\u010di Maje nakupila nekaj potreb\u0161\u010din. Pa tudi \u010devlje in copate.So bili pa\u010d v akciji. P<\/p>\n Grad Grad na Gori\u010dkem<\/p><\/div>\n o zajtrku smo skupaj od\u0161li do cerkve, ki jo je predelal znani arhitekt Ple\u010dnik. To se je posebej dobro videlo po zanimivem stropu. Mladi \u017eupnik je pritegnil na\u0161o pozornost. Po ma\u0161i smo se vrnili do avtodoma in presene\u010deno ugotovili, da se je parkiri\u0161\u010de kar napolnilo. Tudi Ivan (mb) je bil med njimi. Z Bojano sta se po\u010dasi odlo\u010dala, da namesto v Bosno odideta z nami na Mad\u017earsko.<\/p>\n Bu\u010da<\/p><\/div>\n Dan je bil de\u017eeven, prava pravcata \u017ealost. Lilo je \u017ee od zjutraj. Ob treh nas je pritegnil Rado, ki je z otroci \u017ee prej pobegnil gledat igrico za otroke. Do gradu nas je pripeljal precej po ovinkih brezpla\u010dni avtobus. Po pla\u010dilu simboli\u010dne vstopnine sta \u0161li punci najprej pogledat igrico za otroke \u010cude\u017eni pralni stroj Leonard. Kar sta je \u0161e ujeli.<\/p>\n Izdelovanje najlep\u0161e bu\u010de<\/p><\/div>\n Potem pa smo se odpravili po gradu, pogledali \u017eivopisane bu\u010de, postavljene pod grajske arkade ter videli, da je del gradu \u017ee obnovljen. Zunaj je de\u017e malo ponehal, tla vse naokoli pa so bila vedno bolj blatna. Blatnost je nara\u0161\u010dala s \u0161tevilom obiskovalcev. Punce so se udele\u017eile delavnice v izdelovanju bu\u010d. Nazadnje smo v zabavno izdelavo skoraj bolj padli star\u0161i.<\/p>\n \u010carovnica bo zgorela na grmadi<\/p><\/div>\n Pridru\u017eil se nam je tudi Ahil in skupaj smo se sprehodili med stojnicami. Potem ko je Manca \u0160pik kon\u010dala z nastopom, so jo na odru zamenjali srednjeve\u0161ki vitezi ter dvorne gospodi\u010dne. Prikazali so mu\u010denje \u010darovnice in jo na koncu za\u017egali na grmadi. Pa je prav nerada gorela, les je bil le preve\u010d razmo\u010den.<\/p>\n Vladek<\/p><\/div>\n Kon\u010dno smo do\u010dakali nastop Vlada Kreslina. Pesmi so nas navdu\u0161ile. Med nastopom so posebne efekte ustvarjali z laserjem. Po nastopu so se ostali odpravili nazaj do vasi Grad, midva z Ajdo pa sva po\u010dakala na izbor najlep\u0161e bu\u010de. \u017dal na\u0161e niso bile izbrane, zato sva se z avtobusom vrnila v vas. <\/span>Pred avtodomi smo v bu\u010dah pri\u017egali sve\u010de, potem pa prav kmalu od\u0161li spat.<\/p>\n No\u010d \u010darovnic<\/p><\/div>\n <\/strong><\/p>\n \u010cEZ MAD\u017dARSKO DO MISKOLC TAPOLCA \u2013 29.10.2007<\/strong> \u2013 Po zajtrku smo se za\u010dudili, od kod toliko avtomobilov okoli nas. Mislili smo, da so od pono\u010dnjakov iz gradu. Pa so bili le od delavcev iz tovarne pred katero smo dve no\u010di u\u017eivali gostoljubje. \u0160e kratek skok v trgovino in slovo od Radota, ki je odhajal v drugo smer, potem pa smo se \u017ee peljali po Gori\u010dkem proti meji na Hodo\u0161u. Vmes smo se le na kratko ustavili na enem izmed pokopali\u0161\u010d in nalili vodo.<\/p>\n \u010cas za kosilo...<\/p><\/div>\n Na meji se je policist smejal, \u010de gremo na Mad\u017earsko planinarit, \u010de\u0161, saj tam tako ni kaj pametnega za po\u010deti. No, ko bi vedel, da imamo tudi to v na\u010drtu\u2026 Proti Blatnemu jezeru smo vozili skozi vasi in ob tem spoznavali mad\u017earsko posebnost. Enostavno parkirajo na cesti, tako da je ob vo\u017enji potrebna previdnost in stalno izogibanje. Ceste so bile presenetljivo dobre. Smo bili navdu\u0161eni skoraj do Heviza. Pred njim so nas pretresla dela na cesti. Prav ni\u010d pa nas ni pretreslo termalno jezero v katerem je lebdelo nekaj kopalcev.<\/p>\n Ob Blatnem jezeru<\/p><\/div>\n Ker bi kosilo, ki smo ga nameravali narediti tukaj, zabelila parkirnina, smo se odpeljali naprej in parkirali na po\u010divali\u0161\u010du nad jezerom. Kak\u0161nega posebnega razgleda ni bilo, saj se je kislo vreme \u0161e nadaljevalo. Vo\u017enjo smo nadaljevali mimo polotoka Tihany ter v Budimpe\u0161to uleteli seveda ravno v \u010dasu popoldanske konice. Malo smo \u0161e vijugali po mestu, saj sta moja in Bojanova navigacija hoteli vsaka na svoj konec. Neverjetno, isti program in karte, pa vsaka malo samosvoja.<\/p>\n Ajda za zidom na razgledi\u0161\u010du<\/p><\/div>\n Ko smo spet zapeljali na avtocesto, nas je pretresla huda prometna nesre\u010da na nasprotnem pasu. Prometa je bilo vedno manj in \u017ee smo se videli v Miskolcu, ko smo uleteli v zastoj. Za kak\u0161nih pet kilometrov smo porabili skoraj uro in pol. Del avtoceste je bil menda zaradi nesre\u010de zaprt, tako da nas je \u010dakal obvoz po precej razrukanih lokalnih cestah.<\/p>\n Vo\u017enja proti Budimpe\u0161ti<\/p><\/div>\n Po povratku na avtocesto te\u017eav ni bilo ve\u010d, kot bi mignil smo bili v Miskolcu, tam na\u0161li odcep do Miskolc tapolca in na velikem parkiri\u0161\u010du malo nad termami parkirali. Pred spanjem smo si privo\u0161\u010dili \u0161e kratek sprehod do vhoda v terme, poiskali malo bolj ravno parkiri\u0161\u010de, potem pa \u017ee drnjohali.<\/p>\n MISKOLC TAPOLCA, B\u00dcKKI NEMZETI PARK, EGER, MATRAHAZA \u2013 30.10.2007 \u2013 <\/strong>Zjutraj smo najprej hoteli pla\u010dati parkirnino. Ob tem naju je z Ivanom prestregel nekdo, ki je ponujal drugo parkiri\u0161\u010de. Peljal naju je do enega izmed privat hotelov, \u0161e precej v gradnji.<\/p>\n Terme v Miskolc Tapolci<\/p><\/div>\n <\/strong><\/p>\n Ko sva namignila, da se nisva \u0161e \u010disto odlo\u010dila, nama je sledil nazaj na parkiri\u0161\u010de in pokazal opozorilo policije, da ni varno pu\u0161\u010dati stvari v avtu. Poleg tega je prst usmeril na nekaj zanikrnih lokalov ob parkiri\u0161\u010du in namignil na \u00bbcigane\u00ab. Vse to nas ni prepri\u010dalo. Nas je pa avtomat za parkirnino. \u010cisto sve\u017ei na Mad\u017earskem smo seveda s seboj imeli le papirnat denar. Avtomat pa bi po\u017eiral le kovance. In to v velikih koli\u010dinah. Bojan se je ob tem odlo\u010dil, da bi \u0161li lahko na ponujano parkiri\u0161\u010de, \u010de bi se dalo zmenit za ceno.<\/p>\n Bazeni so v raz\u0161irjenih naravnih rovih<\/p><\/div>\n Ponudil je pet evrov za vse tri do enih. Precej ugodneje kot na javnem parkiri\u0161\u010du. Vse je kazalo na obojestransko zadovoljstvo. Ker nisem bil prepri\u010dan, da ni \u00bbhotelir\u00ab slu\u010dajno mislil, da pet evrov za eno uro, sem mu dopovedoval da do 13h. On pa je samo ponavljal \u00bbyes, yes\u00ab. No prav. Prestavili smo se do dvori\u0161\u010da, parkirali, mu pla\u010dali pet evrov in zagotovili reklamo v Sloveniji. Med tem ko smo \u0161li proti termam, je \u0161el on \u017ee lovit nove stranke.<\/p>\n Smo \u017ee kaj radioaktivni?<\/p><\/div>\n Terme so bile cenovno prav ugodne. \u010ceprav nas je malo presenetil rus, ki je za\u010del ogor\u010deno dopovedovati, da so garderobe lo\u010dene na mo\u0161ki in \u017eenski del. Pa so ga zaposleni potola\u017eili, da je morebiti tako v Rusiji, tu pa je Evropska unija. Ker smo bili zgodnji, smo dobili le\u017ealnike in se seveda takoj zapodili v vodo. Menda naj bi bila celo radioaktivna. Smo \u017ee razpravljali, kako nam ne bo treba skrbeti za razsvetljavo zve\u010der. Bomo kar sami svetili.<\/p>\n Levji bruhalnik<\/p><\/div>\n Toplice so \u0161e toliko bolj zanimive, ker so dejansko rovi, raz\u0161irjeni iz naravnih jam. Prav zanimivo je bilo \u010dofotati pod zemljo, u\u017eivati pod vodo, ki je lila iz nekak\u0161nih levjih glav in po mrazu ste\u010di v zunanji bazen. Po \u0161tirih urah smo sklenili, da bi gaigerjev \u0161tevec ob nas \u017ee ponorel in smo raje stisnili rep med noge. Rep? Ups, pa smo bili morebiti le predolgo v bazenu…<\/p>\n Pogled na bazene iz terase<\/p><\/div>\n Na parkiri\u0161\u010du nas je jutranji \u00bbznanec\u00ab pri\u010dakal. Povpra\u0161ali smo ga za pot, on pa nas za dodatne evre. Sem vedel, da tisti njegovi \u00bbyes\u00ab ne predstavljajo ravno vrhunskega znanja angle\u0161\u010dine. Potola\u017eili smo ga s tem, da mu bomo naredili reklamo. Nismo vedeli ali je to razumel ali ne. Ograja na dvori\u0161\u010de je ostala odprta, vsedli smo se v avtomobile in odpeljali.<\/p>\n Pot \u010dez narodni park B\u00fckki Nemzeti<\/p><\/div>\n Pot \u010dez narodni park B\u00fckki Nemzeti je bila prav idili\u010dna. Maja je ujela slova\u0161ko radijsko postajo, ki cel ljubi dan vrti romanti\u010dne popevke. Peljali smo se skozi bukove gozdove, okoli nas so se prelivale rumena, rjava, malce \u0161e tudi zelena barva. \u010carobno. Kmalu potem ko se je pravljica kon\u010dala, smo pripeljali v mesto Eger. Parkirali smo nad gradom, kjer je bilo prostora dovolj, pa \u0161e zastonj je bilo.<\/p>\n Mesto Eger<\/p><\/div>\n Hitro smo nekaj malega skuhali, potem pa od\u0161li do gradu. Pod njim so se mladi lokostrelci vadili v ciljanju plasti\u010dnega prasca. Ko so ga nekajkrat naluknjali, smo imeli tega mu\u010denja \u017eivali zadosti in smo jo mahnili v mesto. Mimo starih hi\u0161k, v precej\u0161nji meri zapolnjenimi s prodajalnami spominkov smo pri\u0161li na trg pred Antonovo cerkvijo, nekdanjim minoritskim samostanom. Ve\u010derilo se je \u017ee, menjava ure nam je popoldan \u00bbukradla\u00ab eno uro. In to se nam je \u0161e presneto poznalo.<\/p>\n Pred Minoritsko oziroma Antonovo cerkvijo<\/p><\/div>\n Raztepli smo se po trgu, pogledali kaj skrivajo v cerkvi, potem pa od\u0161li na slepo naprej po mestu. Pred nad\u0161kofijo smo po nekaj cincanja zavili levo in nasproti nekdanjega liceja zagledali mogo\u010dno katedralo. Bolj je bila podobna anti\u010dnim templjem kot pa cerkvi. Vsaj mogo\u010dni stebri so dajali tak vtis. Tudi notranjost nas je prevzela.<\/p>\n Spomenik herojem boja poti Turkom pred mestno hi\u0161o<\/p><\/div>\n \u010cez mesto in mimo tr\u017enice smo se vrnili na trg pred Antonovo cerkvijo in jo mahnili po strmini do vstopa v grad. \u017de prej so nam pojasnili, da se ob \u0161estih zapre, na tabli so grozili s psi, ki pono\u010di stra\u017eijo notranjost. In res nas je \u017ee ob vstopu prestra\u0161ilo lajanje, ki je odmevalo nekje v globini trdnjave. Kako dolga se nam je naenkrat zdela pot do izhoda, sploh ker je bila ura le nekaj minut pred \u0161esto.<\/p>\n Trg Eszterhazy s katedralo<\/p><\/div>\n Iz trdnjave smo vseeno izstopili s celimi hla\u010dami, od\u0161li do avtodoma in se odpeljali naprej proti zahodu. Vzpeli smo se do kraja Matrahaza, ki le\u017ei pod najvi\u0161jim vrhom Mad\u017earske. Na velikem parkiri\u0161\u010du smo se stisnili na rob, tik ob turisti\u010dne informacije in \u0161e lep \u010das pred avtodomi \u010dvekali. <\/span><\/strong><\/p>\n <\/strong><\/p>\n KEKES, TAR, HOLLOKO, ESZTERGOM \u2013 31.10.2007 \u2013 <\/strong>Vremenska napoved je bila to\u010dna. \u017de no\u010d je kazala, da nas \u010daka bolj kisel dan. Zjutraj smo tako slo\u017eno sklenili, da s pe\u0161 vzponom ne bo ni\u010d. Sedli smo v avtodome in jih pognali po klancu navzgor.<\/p>\n Parkiri\u0161\u010de pod najvi\u0161jim mad\u017earskim vrhom<\/p><\/div>\n Na pobo\u010djih Kekesa je manj\u0161e smu\u010di\u0161\u010de. Mi smo parkirali na gornjem parkiri\u0161\u010du, le nekaj deset metrov pod vrhom. Na sre\u010do je vrh dobro ozna\u010den, saj bi ga druga\u010de v megli te\u017eko na\u0161li. \u0160e televizijski stolp na vrhu se je komaj videl, \u010deprav je bil le nekaj metrov pro\u010d. Nekaj fotk in \u017ee nas je rosenje prepodilo nazaj do avtodoma.<\/p>\n Kekesteto 1014m<\/p><\/div>\n Odpeljali smo se navzdol in se spustili v vas Tar. \u017de ko smo pribremzali zadnjih nekaj metrov pred tipi\u010dno mad\u017earsko kme\u010dko vasjo, se nam je nad vasjo, na drugi strani ceste, pokazala budisti\u010dna stupa. Je najve\u010dja v Evropi. Kot bi se naenkrat zna\u0161li sredi Azije. Pravi tujek sredi Mad\u017earske.<\/p>\n Budisti\u010dna stupa pri mestu Tar<\/p><\/div>\n Le dokler se nismo spomnili, da smo se enkrat davno v \u0161oli u\u010dili, da so mad\u017eari prijahali iz azijskih step. Torej bo povezava le obstajala. \u0160li smo do stupe, v kateri se stalno vrti molilni mlin\u010dek, ugotavljali, da je tak na\u010din molitve zelo prakti\u010den in si pogledali \u0161e razstavo o Tibetu. Med tem, ko so molilne zastavice lahno plapolale v vetru, smo se vrnili do avtodomov in se odpeljali naprej.<\/p>\n V stupi je ogromen molilni mlin\u010dek<\/p><\/div>\n Vas Holloko ni bila dale\u010d. Parkirali smo nad vasjo in se napotili do gradu. Ko nisem bil uspe\u0161en, da bi se z domorodko, ki je prodajala karte, sporazumel v kak\u0161nem od razumljivih jezikov, je Bojan pokukal v prospekt o gradu in ugotovil, da razen vaze sredi ene izmed sob ni za obzidjem ni\u010d zanimivega. Razgled na vas bi bil verjetno sicer super, a kaj, ko je bil obla\u010den in meglen dan.<\/p>\n Grad pri kraju Holloko<\/p><\/div>\n Tako smo se raj\u0161i kar napotili po poti do vasi. V njej stoji okoli 60 ve\u010dinoma lepo obnovljenih hi\u0161k. Posebnost vasi je v tem, da je v preteklosti \u017ee velikokrat pogorela do dal, zadnji\u010d leta 1909, pa so jo doma\u010dini plemena Poloko vedno obnovili tako, da je izgledala kot pred davnimi leti. Sprehodili smo se po vasi, v predverju cerkvice malo posedeli ter se v prodajalni kerami\u010dnih izdelkov bali, da ne bo kateri od otrok kon\u010dal kot slon med porcelanom.<\/p>\n Vas Holloko<\/p><\/div>\n \u010ceprav so nam bile bele hi\u0161ke z malimi okni, krite s kerami\u010dnimi stre\u0161niki v\u0161e\u010d, nas vlaga vse okoli ni ravno prevzela. Po svojevrstnem tlaku smo jo mahnili nazaj do avtodoma in se odpeljali iskat lep\u0161ega vremena. Na poti proti Visegradu smo se ustavili na obcestnem po\u010divali\u0161\u010du, da smo si pripravili kosilo. Del sicer nagnjenega po\u010divali\u0161\u010da je bil tako dvignjen, da so bili avtodomi lepo na ravnem.<\/p>\n Zabavne figure pred kerami\u010dno delavnico<\/p><\/div>\n V mestecu Nagymaros smo v pravem nalivu poiskali trajekt preko Donave. Vendar se nam je cena zdela dale\u010d prevsoka. Kar videli smo Roso, ki bi tukaj spet v pest zabrundal \u00bbkur\u010devi trajekti\u00ab. Tudi mi smo tako zabrundali in se odpeljali naprej.<\/p>\n Pot preko Slova\u0161ke<\/p><\/div>\n Na slova\u0161ki meji je policist sumni\u010davo pogledal v vse avtodome. V na\u0161em mu je Maja zadaj odprla, vendar noter ni hotel. Samo spra\u0161eval je \u00bbkdo tam\u00ab in morala mu je odpreti kopalnico, omaro ter odprtino v boks. V nobenega od teh prostorov iz vhoda seveda ni videl \u010disto ni\u010d, saj so odprta vrata zakrivala pogled v notranjost.<\/p>\n Most \u010dez Donavo<\/p><\/div>\n Na mad\u017earski strani smo brez te\u017eav pod mostom na\u0161li parkiri\u0161\u010de in se napotili proti veli\u010dastni baziliki nad mestom Esztergom. Odpeljali smo naprej in na slova\u0161ki strani kar malo iskali most \u010dez Donavo. Pred njim je bila spet kontrola. Policist je radovedno pogledal skozi okno, skozi katerega sta se mu smejali punci. Na mizi je bil med drugim \u0161ah, figure pa podrte. Policist je izjavil \u00bb\u0161ah-mat\u00ab ter smeje zamahnil z roko, naj gremo dalje.<\/p>\n Spomenik kronanja kralja \u0160tefana<\/p><\/div>\n Vreme je bilo tu veliko lep\u0161e, na zahodu se je celo jasnilo. V mraku se nam je najlep\u0161i pogled na Grajski gri\u010d odprl iz konca mostu. \u0160li smo \u010dez trg in med hi\u0161ami ujeli potko, ki nas je po \u0161tevilnih stopnicah popeljala na gri\u010d. Pod nami sta le\u017eala mesto in Donava, ki je pritekala v mesto iz gri\u010devnate pokrajine in se nato le\u017eerno valila proti Budimpe\u0161ti.<\/p>\n Spomenik in bazilika v Esztergomu<\/p><\/div>\n Od\u0161li smo do bazilike. Prav presenetila nas je njena mogo\u010dnost ter odsev, ki ga je metala na oblak. Tudi notranjost je bila enako mogo\u010dna, velika kupola na sredini je izgledala, kot da se bazilika kon\u010duje na nebesnem svodu. Prijatelji so se mi smejali, ko sem se sredi trga ulegel na tla, da bi naredil bolj\u0161i posnetek. Seveda ob pomo\u010di stativa in \u0161irokega kota, je bila bazilika ujeta na spominski kartici.<\/p>\n Odsev bazilike na oblakih<\/p><\/div>\n Pokukali smo na dvori\u0161\u010de muzeja, nekdanje kraljeve pala\u010de, ki je bil v tej pozni uri \u017ee zaprt. Potem pa od\u0161li po Grajskem gri\u010du, skozi zanimiv podhod ter na drugi strani navzdol. \u010cez trg pod Grajskim gri\u010dem in ob Donavi smo se vra\u010dali do avtodoma ter se odpeljali proti Visegradu.<\/p>\n Oltarni del bazilike s slikami Michelangela Grigoletta<\/p><\/div>\n Cesta je peljala od Donavi in sledili smo ji vse do Visegrada, kjer smo zavili v breg. Pri gradu je bilo parkiri\u0161\u010de zaprto, zato smo se odpeljali \u0161e malo vi\u0161e in tam parkirali. De\u017e je \u0161krebljal po strehi in zadovoljni smo bili nad odlo\u010ditvijo, da smo si za ve\u010derni ogled izbrali mesto, ki le\u017ei bolj zahodno.<\/p>\n Prehod pod Grajskim hribom<\/p><\/div>\n <\/strong><\/p>\n VISEGRAD, BUDIMPE\u0160TA, GRAJSKI GRI\u010c, PARLAMENT \u2013 1.11.2007<\/strong> \u2013 Zbudili smo se v krasno jutro brez obla\u010dka. Z Bojanom sva od\u0161la do razglednega stolpi\u010da nad parkiri\u0161\u010dem Nagy-Villam. Stolpi\u010d je bil zaprt, zato sva samo malo firbcala okoli, potem pa se vrnila navzdol. Zapeljali smo se ni\u017eje in parkirali za cesto.<\/p>\n Razgledni stolp Zsitvay<\/p><\/div>\n \n Parkiri\u0161\u010de pod gradom je bilo namre\u010d \u0161e vedno zaprto, ob njem je nekdo z ne preveliko zavzetostjo pometal. Ja, parkiri\u0161\u010da pa res ni za odpreti, dokler ni \u010disto. Povzpeli smo se do gradu, mirno od\u0161li mimo blagajne, ki je bila zaradi zgodnje ure \u0161e zaprta. Po\u017evi\u017egali smo se na morebitne kamere. Kazali smo jim vesel obraz. V samo trdnjavo se resda ni dalo, razgled na mesto in kraljevo pala\u010do pod nami pa je bil izvrsten.<\/p>\n Visegrad ter Donava<\/p><\/div>\n Donava je mirno tekla mimo, pod nami je stal Salomonov stolp. \u0160e preden bi se kdo spomnil zahtevati vstopnino, smo bili \u017ee nazaj v avtodomu. V Visegradu smo parkirali na ogromnem praznem parkiri\u0161\u010du ob cesti. Tabla, ki je vabila v kraljevo pala\u010do je dala vedeti, da smo na pravem mestu. Sprehod do nje ni bil dolg, na vhodu pa smo po navodilih iz Lonely planeta seveda vztrajali na brezpla\u010dnem ogledu. In ga dobili.<\/p>\n Gornji grad<\/p><\/div>\n Okoli glavne stavbe, katere temelji so bili postavljeni leta 1323 smo pri\u0161li kaj kmalu, ve\u010dina vhodov v samo pala\u010do pa je bila zaprtih. Mene je nekam \u010dudno vleklo proti oznaki za kafi\u010d, kar Maji sicer ni bilo ravno pogodu. Pa sem ubodel pravo. Pri\u0161li smo namre\u010d na dvori\u0161\u010de pala\u010de s Herkulesovo fontano. Okoli dvori\u0161\u010da so bile sobe v katerih smo izvedeli nekaj o zgodovini gradu in videli originalne ko\u0161\u010dke fontane.<\/p>\n Kri\u017eni hodnik in vhod v muzej<\/p><\/div>\n \n Nazorno je bilo tudi prikazano, kam so spadali na prvotni fontani. Kajti pala\u010da in vse kar se danes v njej vidi je dejansko rekonstrukcija. Pred leti menda niti tega niso vedeli, kje je pala\u010da stala. Prebrskali smo vse mo\u017ene prostore, pogledali navzdol na vrt, nato pa odpujsali nazaj do avtodomov. Do Salomonovega stolpa nismo hodili, saj je v tem letnem \u010dasu \u017ee zaprt.<\/p>\n Kraljevo pala\u010do so Turki leta 1544 spremenili v ru\u0161evine<\/p><\/div>\n Odpeljali smo se do Budimpe\u0161te, <\/span>in tam preko nekaj \u017ee rahlo ki\u010dasto rde\u010dih semaforjev oddirkali do kampa Zugligeti Niche. Parkirali smo tako, da smo imeli svoje \u00bbdvori\u0161\u010de\u00ab, kupili Budapest kartice in bili po kosilu kmalu pripravljeni za raziskovanje mad\u017earskega glavnega mesta. Po navodilih, ki smo jih dobili v kampu, smo brez te\u017eav pri\u0161li do trga Moskva.<\/p>\n Glavni oltar v Matja\u017eevi cerkvi<\/p><\/div>\n Tam smo ob pomo\u010di starej\u0161ega, pribli\u017eno nem\u0161kogovore\u010dega doma\u010dina stopili na pravi avtobus, ki nas je nekam pretresene odlo\u017eil ravno pred Matja\u017eevo cerkvijo na Grajskem gri\u010du. \u017dal je bila cerkev bolj podobna gradbi\u0161\u010du, saj zunanjost restavrirajo. No notranjost je izgledala isto kot \u017ee stoletja prej – precej mra\u010dno in slovesno.<\/p>\n Mad\u017earska kraljeva krona<\/p><\/div>\n Mon\u0161trance, krone, cerkveni pla\u0161\u010di, torej vse kar je cerkev v stoletjih nabrala in naropala je bilo v zakladnici, ki je del cerkve. Pred cerkvijo smo se vzpeli na Ribi\u0161ko trdnjavo, se sprehodili po njenih zidovih in pogledovali na Donavo in Pe\u0161to pod nami. Turistov pa toliko kot nikjer drugje. Gu\u017eva, da je kar glava bolela.<\/p>\n Kralj Matja\u017e in Ribi\u0161ka trdnjava<\/p><\/div>\n Po Grajskem gri\u010du smo jo pe\u0161 mahnili proti Kraljevi pala\u010di. Tam smo hiteli v Zgodovinski muzej mesta Budimpe\u0161ta. Bilo je \u017ee malo \u010dez pol \u010detrto in komaj smo jih prepri\u010dali, da so nas spustili noter. \u0160tevilni predmeti iz zgodovine mesta so dali vedeti, kak\u0161no je bilo \u017eivljenje mesta neko\u010d. Kljub temu, da so nas \u017ee deset minut do \u010detrte pri\u010deli opozarjati, da se bo muzej zaprl, smo vseeno uspeli, resda precej na hitro, pogledati ve\u010dino razstavljenenih eksponatov.<\/p>\n Ribi\u0161ka trdnjava in Matja\u017eeva cerkev<\/p><\/div>\n Tudi kamnite figure iz srednjeve\u0161ke kraljeve pala\u010de mesta Buda. \u0160e na strani\u0161\u010de nam je uspelo pohiteti, potem pa nas varnostniki niso ve\u010d gledali ravno prijazno. Ja, ja, saj gremo. Po\u010dasi smo se odpravili nazaj proti avtobusni postaji, vmes ob\u010dudovali ve\u010derni pogled na mesto in \u0161tevilne lu\u010dke pod nami. Pomahali smo Kraljevi pala\u010di, se \u010disto ni\u010d ustra\u0161ili bronastega orla, potem pa \u017ee poskakovali v avtobusu.<\/p>\n Grajski distrikt<\/p><\/div>\n Na trgu Moskva smo presedli na podzemno in izstopili na drugi strani Donave, prav pred parlamentom. Z o\u010dmi smo o\u0161vrknili razsvetljeni Grajski gri\u010d in se podali ob \u017eeleznih ograjah, ki so pred nekaj dnevi ob nemirih vro\u010dekrvnih Mad\u017earov branile najveli\u010dastnej\u0161o stavbo v mestu. Ko sem pred ograjo k obrazu prislonil fotoaparat, je zapozneli protestnik vzel zalet in preko mene na dvori\u0161\u010de vrgel steklenico.<\/p>\n Parlament<\/p><\/div>\n S tako silo, da ga je kar po tleh vrglo. Varnostniki, ki so stali okoli stavbe so se takoj za\u010deli vneto pogovarjati po radijskih postajah, ven pa ni pri\u0161el nih\u010de. Kdorkoli je \u017ee bil, je bil namre\u010d posnet, saj so vse naokoli varnostne kamere. Mi smo ob ve\u010dnem ognju v spomin holokavstu obrnili nazaj do Etnografskega muzeja. Blagajni\u010darki smo dopovedovali, da ho\u010demo videti le stalno razstavo, ki je brezpla\u010dna.<\/p>\n Grad Buda na Grajskem gri\u010du<\/p><\/div>\n Kon\u010dno nas je milostno napotila levo in zabi\u010dala, da moramo, \u010de ho\u010demo v glavno avlo, \u010detudi le na strani\u0161\u010de, ki je nekje tam, pla\u010dati vstopnino. Sveto smo obljubili, da nas ne zanimata ne avla, ne strani\u0161\u010de in od\u0161li v muzej. Tudi otroke je pritegnil prikaz preteklega \u017eivljenja na Mad\u017earskem. Razstava je razdeljena na razli\u010dne sklope \u2013 rojstvo, mladost, \u017eenitev, starost, smrt, prazniki, delo in prosti \u010das.<\/p>\n Spomenik \u017ertvam holokavsta pred parlamentom<\/p><\/div>\n Ko smo pri\u0161li iz muzeja, smo ugotovili, da smo nad avlo. Ja, smo pa\u010d morali skoznjo do izhoda. Spet prihranek. Ker smo bili \u017ee blizu centra, smo se sprehodili po eni od glavnih promenad, potem pa odpeketali nazaj proti kampu. Na trgu Moskva smo imeli nekaj problemov, da smo na\u0161li pravo postajali\u0161\u010de avtobusa, saj nas je dopoldan odlo\u017eil drugje.<\/p>\n V Etnografskem muzeju<\/p><\/div>\n Ko smo ga kon\u010dno na\u0161li, smo se zadovoljno odpeljali do kampa, kjer nas je prav hitro pobrala utrujenost. <\/span><\/strong><\/p>\n <\/strong><\/p>\n \u017dIVALSKI VRT, PARK MEMENTO \u2013 2.11.2007 \u2013 <\/strong>Zjutraj smo \u0161li najprej preverit, \u010de napoved o brezpla\u010dnem zajtrku dr\u017ei. Dr\u017eala je in \u0161e prav dober je bil. Dal nam je toliko energije, da nas je preko trga Moskva kar izstrelilo do Trga herojev.<\/p>\n Trg herojev<\/p><\/div>\n Tam smo se pome\u0161ali med mno\u017eice turistov ter \u0161e sami naredili nekaj posnetkov. \u010ceprav je bilo res vpra\u0161anje ali smo se bolj kislo dr\u017eali sami ali bronasti kipi. Jah, nekaj dni prehlada mi res ni pustilo najbolj bistre glave. Skozi dvori\u0161\u010de dvorca Vajdahunyad so nas komaj spustili, saj so na dvori\u0161\u010du ravno snemali film.<\/p>\n Dvorec Vajdahunyad<\/p><\/div>\n Kak\u0161nega Georga Clooneya resda nismo videli, po pravici povedano pa tudi za mo\u0161kim delom na\u0161e dru\u0161\u010dine filmske obo\u017eevalke niso ravno padale v nezavest. Mimo termalnega kopali\u0161\u010da, ki je vsaj na zunaj bolj izgledal kot dvorec, smo pri\u0161li do \u017eivalskega vrta. Kon\u010dno nekaj za otroke.<\/p>\n Dotik peresa Anonymusa - kronista iz 12. stoletja - prina\u0161a sre\u010do <\/p><\/div>\n Za ogled bolj ali manj eksoti\u010dnih \u017eivali smo porabili celo dopoldne. Pa se je spla\u010dalo. Sloni, \u017eirafe, nilski konji, opice, zveri. \u010ceprav velik del parka \u0161ele urejajo, \u0161tevilnih kletk z \u017eivalmi kar ni bilo konec. Presneto nas je utrudil, a tudi navdu\u0161il. Iz \u017eivalskega vrta smo imeli povsem za\u010drtan na\u010drt poti do na\u0161ega naslednjega cilja \u2013 Memento Parka na obrobju mesta.<\/p>\n Dvogrbe kamele<\/p><\/div>\n V njega so prestavili \u0161tevilne kipe in spomenike iz polpretekle zgodovine. Na odlagali\u0161\u010de zgodovine torej. Na\u010drt poti pa se nam je kmalu podrl, saj je bil most \u010dez Donavo zaprt. Ravno tu gradijo \u010detrto linijo podzemne \u017eeleznice. Ker plavati nismo hoteli, smo pred pokrito mestno tr\u017enico po\u010dakali na avtobus, presko\u010dili na tramvaj in potem zamenjali \u0161e dva avtobusa.<\/p>\n Veliki povodni konj<\/p><\/div>\n Zadnji nas je izpljunil skoraj ravno pred parkom. Ta je uradno odprt do ve\u010dera. Ker je dan \u017ee uga\u0161al, smo se bali, da ne bomo prepozni. Na sre\u010do nismo bili. Prvi spomenik, ki nas je po\u010dakal takoj za blagajno je bil seveda Trabant. Pravi spomenik socialisti\u010dnega delovnega ljudstva. Na katerega si \u010dakal dolga leta in potem zanj dal celo premo\u017eenje.<\/p>\n Ostapenko v Memento Parku<\/p><\/div>\n Mi smo se le vsedli vanj, potem pa od\u0161li po parku. Korakali smo mimo zgodovine. Lenin, delavci, mladina so bili na\u0161a ve\u010derna dru\u017eba. Navdu\u0161enje nad spremembami je botrovalo tudi razbitju spomenika Rusko-Mad\u017earskega prijateljstva. Sedaj bolj ali manj obnovljen sameva dale\u010d od parad in vznesenih govorov.<\/p>\n Spomenik Bela Kunu<\/p><\/div>\n Tako krajevno kot \u010dasovno. Ker je socialisti\u010dno popoldne zahtevalo kompenzacijo in uravnote\u017eenje razpolo\u017eenja, smo se uklonili mladi generaciji in pove\u010derjali v McDonaldsu. Potem pa z ve\u010d prestopanji in razli\u010dnimi prevoznimi sredstvi prikolovratili nazaj do avtodoma. Zmogli smo le \u0161e vzpon do postelje\u2026<\/p>\n Vladimir Ilji\u010d Lenin<\/p><\/div>\n <\/strong><\/p>\n LETALI\u0160\u010cE, TR\u017dNICA, JAMI, PO\u0160TNI MUZEJ \u2013 3.11.2007 \u2013 <\/strong>Zjutraj smo se spet mastili v kampu. Kulen, tunin namaz in druge dobrote so nam dale energijo za dan. Pot nas je spet peljala na rob mesta, a tokrat v drugo smer. Najprej do kon\u010dne postaje podzemne \u0161tevilka tri, nato pa z avtobusom do terminala \u0161tevilka dve.<\/p>\n Pred kampom Zugliget Niche<\/p><\/div>\n Tam so Mad\u017eari razstavili nekaj civilnih letal, ki so krojila njihovo letalsko zgodovino. Ne le, da smo se sprehodili med Tupoljevimi, zlezli smo vanje, v pilotsko kabino, se vsedli na pilotov sede\u017e. Poleg tega smo videli kako izgleda znamenita \u010drna skrinjica. V resnici je oran\u017ena krogla. Zanimive so bile tudi posteljice za dojen\u010dke, oddelki za stevardese ter oprema v tovornih letalih.<\/p>\n V kabini Ilju\u0161ina IL-18<\/p><\/div>\n Med letali so bili postavljeni predmeti ter vozila, ki so jih potrebovali za oskrbo letal. Celo helikopter in starinski dvokrilec sta stala tam. Ko smo poskusili \u0161e izropati avtomate s kavo ter \u010dokoladicami, smo imeli letal dovolj. Smo pa\u010d avtodomarji. Odpeljali smo se nazaj proti mestu in jo tam mahnili do tr\u017enice.<\/p>\n Pilotke z o\u010dali ali sove pred Antonovim AN 2?<\/p><\/div>\n Sprehod med salamami, vini, paprikami in drugimi dobrotami nas je naredil la\u010dne. Ustavili smo se pri pekarni, od\u0161li v trgovino v kleti, \u0161li pofirbcat med tekstil in gostilnice v nadstropju. Seveda smo nakupili tudi nekaj spominkov. Potem pa odrinili \u010dez mesto v podzemlje. Dejansko. Na gri\u010du nad Margaretinim otokom sta za turisti\u010dni obisk namre\u010d opremljeni dve jami.<\/p>\n Na glavni tr\u017enici je \u017eivahno<\/p><\/div>\n Do katere bomo najprej \u0161li, se je odlo\u010dilo zelo enostavno. Na avtobusno je najprej pripeljal avtobus, ki pelje do jame Szemlo-hegyi. Vhod je precej hecen, saj je prakti\u010dno sredi naselja. Jama je sicer znana po kristalnih strukturah, podobnih cveta\u010di ali brokolijem. Zrak v njej naj bi bil zelo \u010dist, zato jo uporabljajo tudi za zdravljenje astmatikov.<\/p>\n \u010cesen in peko\u010da paprika sta del ponudbe na tr\u017enici<\/p><\/div>\n Malo smo sicer zamudili vodenja, a grupo \u0161e v prvi dvorani ujeli. Pri\u0161li smo do neke vrste vodnjaka, ki peljel na povr\u0161je. <\/span>Vodi\u010d je ravno razlagal, kako so hoteli tu urediti zdravili\u0161\u010de, ko sem \u0161el mimo njega. Ob tem me je mahnil s svetilko, ki mu je padla na tla. Bil je \u010disto iz sebe, kaj mi je naredil. No, edina posledica, poleg smeha, je bilo crkovanje njegove svetilke. Tudi Maglite ni ve\u010d to, kar je bil.<\/p>\n Brokoli v jami Szemlo-hegyi <\/p><\/div>\n Jama sicer ni ni\u010d posebnega, dale\u010d od lepote na\u0161ih kra\u0161kih jam. To je priznal tudi vodi\u010d in omenil, da se \u017ee dolgo odpravlja pogledat slovensko podzemlje. Na izhodu smo vpra\u0161ali kako najhitreje naprej. Pojasnili so nam, da pe\u0161 ni dale\u010d ter da je pot celo markirana. Seveda je bila vse do odlo\u010dilnega mesta na enem izmed kri\u017ei\u0161\u010d.<\/p>\n Podzemlje Budimpe\u0161te<\/p><\/div>\n Da nekaj ne bo v redu smo ugotovili \u0161ele na vrhu dolgega klanca. Ni nam preostalo drugega, kot da jo mahnemo nazaj in ulovimo pravo pot. Na vhodu v drugo jamo \u2013 Pal-V\u00f6lgyi-Barlang so nam pojasnili, da bo razlaga v angle\u0161\u010dini, nem\u0161\u010dini in italijan\u0161\u010dini. V prvi sobani je vodi\u010dka kak\u0161ne pet minut razlagala v mad\u017ear\u0161\u010dini. Potem pa je v drugih jezikih poenostavila: \u00bbThis is first Chember\u00ab.<\/p>\n Jama Pal-V\u00f6lgyi-Barlang<\/p><\/div>\n \u017dlehtnoba mi ni dala miru in sem jo vpra\u0161al, zakaj so stene \u010drne. Seveda sem vedel, da je to posledica druge svetovne vojne. Lomila se je, iskala besede, \u017eeljno pogledovala, \u010de ji bo kdo pomagal. Mah, na koncu smo ji kar sami namignili in ji pomagali iz zagate. Jama je bila sicer bolj okra\u0161ena kot prva, \u0161e posebej pa je bil zanimiv prehod po \u00bbkurji lojtri\u00ab.<\/p>\n Nekaj kra\u0161kega okrasja se najde tudi v teh jamah<\/p><\/div>\n Tudi nekaj kapnikov je bilo, vendar pa \u0161e vedno dale\u010d pod tem, kar lahko vidimo pri nas. Vodi\u010dka se je \u0161e naprej lomila. Ko je opisovala skulpture je eno proglasila za \u00bbSnow-White\u00ab. Kaj je \u017ee tistih sedem, pa ni ve\u010d vedela. Ostali so se pri izhodu iz jame odlo\u010dili, da gredo na tortice, mi pa smo jo mahnili v center do Po\u0161tnega muzeja. Leta 2002 je bil izbran za muzej leta.<\/p>\n Halo, halo!<\/p><\/div>\n Ko smo pri\u0161li na pravo hi\u0161no \u0161tevilko, tam ni bilo ni\u010desar. Potem pa smo na zvoncu opazili ime. Pozvonili smo in spustili so nas noter. Pri\u010dakali sta nas starej\u0161i gospe in ena od njiju nas je popeljala po muzeju. Ta je urejen v nekdanjem me\u0161\u010danskem stanovanju in prikazuje zgodovino po\u0161te na Mad\u017earskem. Punci sta se smeli pogovarjati po predpotopnem telefonu, izvedeli smo marsikaj zanimivega iz zgodovine stanovanja in po\u0161te kot tak\u0161ne. In to v lepi angle\u0161\u010dini.<\/p>\n \u0160tefanova ali Szent Istvan bazilika<\/p><\/div>\n Navdu\u0161eno smo se zahvalili. Ko smo pri\u0161li iz muzeja, smo zavili \u0161e do bli\u017enje Szent Istvan Bazilike. Noter so nas komaj spustili, saj so tekle zadnje priprave za koncert. Po povratku v kamp smo pove\u010derjali, potem pa odpeljali proti Sloveniji. Pot je minila mirno, le na mejnem prehodu Pince nas tako pozno \u010dez mejo niso spustili, zato da smo morali do Dolge vasi. V Lendavi smo parkirali pred zdravstvenim domom in prespali.<\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>