{"id":6734,"date":"2011-11-03T23:40:00","date_gmt":"2011-11-03T22:40:00","guid":{"rendered":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=6734"},"modified":"2013-11-13T19:09:14","modified_gmt":"2013-11-13T19:09:14","slug":"avstrijski-krompir","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=6734","title":{"rendered":"Avstrijski krompir"},"content":{"rendered":"

ODHOD NA KROMPIRJEVE PO\u010cITNICE \u2013 28.10.2011<\/span><\/strong> \u2013 Mojo obljubo, da gremo tokrat na izi, je bilo treba za\u010deti izpolnjevati \u017ee na za\u010detku. Zato sem ve\u010derno kopanje visoko v Avstriji \u010drtal s seznama in cilj prestavil na pozni prihod v Krems. Avtocesta je bila dolgo\u010dasna tako kot vedno. Vmes smo se le malo ustavljali, tako da sem si pretegnil noge. In na hitro na\u0161el kak\u0161no \u0161katlico. \u010ce smo se pa mimo peljali\u2026<\/span><\/p>\n

\n

\"Krems\"<\/a>

Krems<\/p><\/div>\n

Dekleti je pozni ve\u010der premagal in zaspali sta. Midva sva navigirala do Kremsa, tam na\u0161la pot do parkiri\u0161\u010da (48.402763 15.587335), ugotovila, da smo avtodom postavili le nekaj metrov pro\u010d od ladjice in \u017ee naju je zmanjkalo…<\/p>\n

Z LADJICO PO DONAVI \u2013 29.10.2011<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj sem bil kljub poznemu prihodu pokonci precej pred dekleti. Korenina, kaj se more. Odrinil sem na sprehod, tja nekam, kjer vsaj malo hitreje zadiha\u0161.<\/span><\/p>\n

\n

\"Kri\u017e<\/a>

Kri\u017e na vrhu gri\u010da<\/p><\/div>\n

Iskal sem najbolj\u0161i prehod med hi\u0161ami, na\u0161el cesto, ki je obetala in na koncu zavil navzgor, med vinograde. Pot je bila strma, toda to me ni motilo. Hodil sem do kri\u017ea na razglednem robu, potem pa po drugi poti, skozi gozd, navzdol. Da je bilo vmes treba \u0161e kje pobrskati, je jasno.<\/p>\n

\"Jesenski<\/a>

Jesenski gozd<\/p><\/div>\n

Znova na obali Donave sem hitro re\u0161il \u0161e enostavno nalogo, ki me je pripeljala do \u0161katlice, potem pa od\u0161el po karte. Ni bilo te\u017eav, bili smo na seznamu, mesto na ladjici je bilo torej zagotovljeno. Po zajtrku smo spakirali stvari, vse kar bi znali potrebovati ob plovbi. Parkiri\u0161\u010de se je zapolnilo, ko smo zaklenili in od\u0161li na Avstrijo. Tako pomenljivo ime je nosila na\u0161a kri\u017earka.<\/p>\n

\"Avstrija\"<\/a>

Avstrija<\/p><\/div>\n

Na\u0161li smo \u0161e prosto mesto, sedli in \u010dakali na odhod. To\u010dno ob uri smo odrinili od brega in odpluli proti toku. Plovba po dolini Wachau se je za\u010dela. Komaj smo se navadili na reko, ki je leno tekla mimo nas, \u017ee je zvo\u010dnik oznanil, da se pribli\u017eujemo prvemu postanku. D\u00fcrnstein je bil s svojim samostanom, modro cerkvijo in ostanki gradu nad krajem videti prav mamljivo.<\/p>\n

\"D\u00fcrnstein\"<\/a>

D\u00fcrnstein<\/p><\/div>\n

Na ladjo je pri\u0161la skupina japon\u010dkov, pot so nadaljevali z nami. Dekleta so \u010das med vo\u017enjo, poleg pogledov na Donavo in strma, z vinogradi posejana pobo\u010dja, porabila za u\u010denje. Ustavili smo se \u0161e v Wei\u00dfenkirchnu in Spitzu, \u010dasa za izhod ni bilo. Mimo nas so plule nizke tovorne ladje. Ena je potiskala ve\u010d \u010dolnov.<\/p>\n

\"Konvoj\"<\/a>

Konvoj<\/p><\/div>\n

Kako krmarijo te konvoje nam ni bilo povsem jasno, vsekakor morajo biti kapitani pravi mojstri, da ne nasedejo na kak\u0161ni plitvini. Pojasnila posadke o zanimivostih ob poti so do nas priplula skozi zvo\u010dnike. Pluli smo mimo gradu nad reko, nato pa \u017ee zavili v slepi kanal, kjer smo tik pred njegovim koncem pristali. Imeli smo zgolj slabo uro za sprehod.<\/p>\n

\"Mesto<\/a>

Mesto Melk le\u017ei pod istoimenskim samostanom<\/p><\/div>\n

Za ponovni obisk mogo\u010dnega samostana nad reko seveda ni bilo \u010dasa. Zgolj za sprehod po mestnih ulicah Melka, mimo zanimivega vodnjaka in do trgovine, kjer smo na\u0161li nekaj malega za na\u0161e \u017eelod\u010dke. In \u017ee je bil potreben obrat. Jaz sem na poti nazaj pokukal \u0161e v farno cerkev, potem pa v zadnjih minutah sko\u010dil na ladjo.<\/p>\n

\"k\u010dk\u010dk\"<\/a>

Grad Sch\u00f6nb\u00fchel<\/p><\/div>\n

Zapeljali smo iz kanala, obrnili, in odpluli s tokom navzdol. Mi smo se preselili za mize, ki so stale na prostem. Prav toplo ni bilo, nas pa nih\u010de ni motil, ko smo pomalicali. Veter nam je ku\u0161tral lase, ladja je rezala valove nazaj proti Kremsu. Znova so nas \u010dakali \u017ee videni prizori, tudi postanki so bili enaki. Po pristanku v Kremsu je Maja naredila kosilo, dekleti pa sta stekli do bli\u017enjih igral.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na igralih<\/p><\/div>\n

Po kosilu smo se skupaj napotili do muzeja karikatur. Ta \u017ee na zunaj daje videz posebne\u017ea. In tudi znotraj preseneti. Ena soba je namenjena zgolj doma\u010di politi\u010dni satiri. Oziroma zgolj zabavljanju karikaturista Ironimusa \u010dez nekdanjega zveznega kanclerja in eminentnega avstrijskega politika Bruna Kraiskega.<\/p>\n

\"Muzej<\/a>

Muzej karikatur<\/p><\/div>\n

Dekletoma sem seveda moral pojasniti, kdo je to sploh bil in razlagati posamezne karikature v zgodovinskem kontekstu. Drugi del je bil posve\u010den karikaturistu Manfredu Deixu, nekatere karikature so bile zabavne, druge pa \u017ee kar malo bizarne. Ajda si je natisnila kartico, kjer stoji med facami iz karikatur.<\/p>\n

\"fafdaadf\"<\/a>

Manfred Deix in njegove stvaritve<\/p><\/div>\n

Pogledali smo si \u0161e razstavo ob desetletnici muzeja in karikature Moff. Dekletoma je bila zelo v\u0161e\u010d knji\u017eica, kjer dobi\u0161 s hitrim listanjem u\u010dinek prave risanke. Ropotanja, da je to treba imeti, je bilo toliko, da smo se naslednji dan vrnili do muzeja in dve kupili. \u010ceprav se dekletoma ni dalo preve\u010d hoditi, smo se sprehodili \u0161e do centra mesta.<\/p>\n

\"Gibljive<\/a>

Gibljive karikature <\/p><\/div>\n

\u0160li smo skozi Steinertor in naprej po mestnih ulicah. Dokaj opustele so bile videti, trgovine niso imele ve\u010d odprtih vrat. Zavili smo do mestne hi\u0161e, nato pa ob farni cerkvi nazaj na Obere Landstra\u00dfe. Dekleta so nekoliko razo\u010darana, ker nikjer niso opazila dvojnega zlatega loka, glasovala za vrnitev do avtodoma.<\/p>\n

\"Center<\/a>

Center Kremsa<\/p><\/div>\n

Pomahal sem jim in se sam napotil do Dominikanskega trga, nato pa s postankom pri nekdanji toba\u010dni tovarni ubiral korake proti avtodomu. Tam se je \u017diva strinjala, da gre \u0161e danes z menoj iskat \u0161katlico na drugi strani reke. Ker se nama plavati ni dalo, je bilo treba narediti kar dolgi obvoz do mostu, \u010dezenj in nato po sprehajalni poti na drugi strani nazaj do zaklada.<\/p>\n

\"Skoraj<\/a>

Gne\u010de na ulicah ni bilo<\/p><\/div>\n

Navigacija je malo skakala, vseeno pa nama je na koncu uspelo najti pravo mesto. \u0160katlica je bila obe\u0161ena na visok stari \u0161tor. Opazil sem \u017ei\u010dko in ga naslednji trenutek \u017ee dr\u017eal v svojih rokah. Vpisala sva se, potem pa \u017ee stopala nazaj proti mostu. \u010cas nama je ob klepetu kar hitro mineval. \u017diva se je spustila \u0161e po toboganu, potem pa sva \u017ee izginila na toplo.<\/p>\n

\"Donava<\/a>

Donava by night<\/p><\/div>\n

Odlo\u010dili smo se, da bomo prespali kar tukaj, zato skrbi kam in kako ni bilo.<\/p>\n

KREMS, SAMOSTAN G\u00d6TTWEIG, D\u00dcRNSTEIN \u2013 30.10.2011 <\/span><\/strong>\u2013 Zjutraj sem se najprej pognal s skirco po poti, ki sva jo \u017ee dan poprej prehodila z \u017divo. Ugotovil sem namre\u010d, da je pri \u017eelezni\u0161kem mostu \u0161e ena \u0161katlica. Na\u0161el sem jo hitro, se vrnil do avtodoma, nato pa odpeljal pred vinsko klet Sandgrube 13. <\/span><\/p>\n

\n

\"Jutranji<\/a>

Jutranji sprehod po Kremsu<\/p><\/div>\n

Vrata so bila \u0161e zaprta, pa ni\u010d zato. Dekletom se ni mudilo iz postelje, jaz pa sem jo mahnil malo naokoli. Zakladke sem iskal pod mostovi, v prehodih, pri zanimivih skulpturah, na koncu pa \u0161e sredi vinogradov. Je bilo kar zanimivo, do avtodoma pa sem se vrnil ravno pravi \u010das, da smo odpeljali skozi vhod do parkiri\u0161\u010da (48.420437 15.618869), se uredili in ujeli za\u010detek vodenja.<\/p>\n

\"Trta\"<\/a>

Trta<\/p><\/div>\n

Najprej nas je \u010dakal sprehod do vinograda nad parkiri\u0161\u010dem. Tam smo izvedeli marsikaj o vinogradni\u0161tvu in sli\u0161ali kak\u0161no pikro na ra\u010dun doma\u010dih pridelovalcev. In tistih, ki jim o\u010ditajo, da niso bio. Izvedeli smo, zakaj so pomembni kamniti zidovi in kako jih morajo obnavljati. Sledila je prva degustacija, nato pogled na de\u017eelo od \u00bbzgoraj\u00ab in \u017ee smo \u0161li na sprehod skozi do\u017eivljajsko klet.<\/p>\n

\"Sandgrube<\/a>

Sandgrube 13<\/p><\/div>\n

Najprej zvoki vinskih duhov, barve, megla, klepet. Nato znova poku\u0161ina vin. In otroci sokov. Leseni sod\u010dki in veliki nerjavni silosi. Vsega po malo. Na koncu smo po zadnji degustaciji kupili vino za spomin, nato pa \u017ee peljali proti muzeju karikatur. \u017delja po spominku v obliki preproste risanke je bila premo\u010dna, da bi se ji bilo mo\u017eno upreti.<\/p>\n

\"Frakljevi<\/a>

Frakljevi prividi<\/p><\/div>\n

Program smo danes malo prilagajali. Premamil nas je samostan G\u00f6ttweig, ki sva ga na bli\u017enjem hribu, mo\u010dno osvetljenega, \u017ee dan poprej ob\u010dudovala z \u017divo. Vo\u017enje ni bilo veliko, \u017ee smo parkirali na gri\u010du ob samostanu (48.367296\u00a015.612999). Ker je bila ura prava za kosilo, se je Maja takoj spravila k delu, midva z \u017divo pa sva \u0161la poiskat edini zakladek na samostanskem hribu.<\/p>\n

\"Samostan<\/a>

Samostan G\u00f6ttweig<\/p><\/div>\n

Izbrskala sva ga iz telefonske govorilnice in se za tem sprehodila po samostanskem dvori\u0161\u010du. Po kosilu smo do samostanskega poslopja od\u0161li vsi skupaj. Najprej smo si ogledali nekdanjo samostansko lekarno, potem pa zavili do razstavnih prostorov. Vzpon po mogo\u010dnem stopni\u0161\u010du s \u010dudovitimi vazam podobnimi ornamenti, kjer je vsaka predstavljala en mesec in pisanim stropom je bil nekaj posebnega.<\/p>\n

\"Mogo\u010dno<\/a>

Mogo\u010dno stopni\u0161\u010de<\/p><\/div>\n

Ravno tako pa tudi sprehod skozi sobane z bogatim pohi\u0161tvom. Le kak\u0161ni menihi so bili to, da so prebivali v videnem razko\u0161ju. Spalnica, jedilnica, bogate slike, tapiserije, oro\u017eje. Miroljubnih menihov? Pa jade! Med tem, ko je ve\u010dina soban verjetno namenjenih predvsem predstavitvi \u017eivljenja neko\u010d, pa je velika dvorana \u0161e danes pri\u010da \u0161tevilnim dogodkom.<\/p>\n

\"Ko<\/a>

Ko se ti odpre nebo...<\/p><\/div>\n

Po \u017ee znanem stopni\u0161\u010du smo se znova spustili v pritli\u010dje in si ogledali \u0161e galerijo s \u0161tevilnimi slikami bolj ali manj neznanih mojstrov. Prikazovale so predvsem samostan in kraje okoli njega. Ogled velike samostanske cerkve sem za\u010del v nekak\u0161nem lapidariju, na\u0161el prehod v podzemno kapelo in do relikvij svetnika. Potem pa skozi glavno cerkveno ladjo stopal proti izhodu.<\/p>\n

\"Ubo\u017enost<\/a>

Ubo\u017enost menihov? Pa jade...<\/p><\/div>\n

Bogato, na\u010di\u010dkano, vsega preve\u010d. Vrnili smo se do avtodoma in odpeljali proti Steinu, tam zavili v smer D\u00fcrnsteina in pred krajem na pla\u010dljivem parkiri\u0161\u010du parkirali (48.388369 15.524638). Po lepi sprehajalni poti smo od\u0161li do centra mesta, se tam takoj strinjali, da imamo samostanov in cerkva za danes dovolj in zato zaokro\u017eili po ozkih uli\u010dicah mesteca. Postanek v prodajalni vsega, kar je mo\u017eno narediti iz marelic, je bil obvezen.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na Donavo v D\u00fcrnsteinu<\/p><\/div>\n

Ravno tako kot sklep, da se vzpnemo \u0161e do ostankov gradu nad mestom. Hoje ni bilo pretirano, razgled na Donavo, mesto pod nami in z vinogradi posejana, s soncem obsijana, pobo\u010dja, pa prav \u010daroben. Raziskali smo vse grajske prostore, se vzpeli prav na vrh, na najvi\u0161jo skalo, fotkali, pokukali v cerkvico, razmi\u0161ljali, kje je bila v\u010dasih je\u010da in prebirali podatke o gradu na pojasnilni tabli.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na najvi\u0161ji to\u010dki gradu<\/p><\/div>\n

Potem pa, po po\u010ditku seveda, \u017ee stopali nazaj navzdol. Na parkiri\u0161\u010du sva z \u017divo poiskala \u0161e \u0161katlico, potem pa\u2026next stop\u2026Spitz (48.363320 15.418240). Ob cesti smo parkirali in od\u0161li do ponudnika vo\u017eenj s Segwayi. To so dvokolesniki, kjer zgolj z nagibanjem naprej in nazaj ohranja\u0161 ravnote\u017eje. Bili so prosti in po kar nekaj uvodnih in\u0161trukcijah in poskusih, smo se po promenadi ob Donavi vozili tudi sami.<\/p>\n

\"\u0160ibanje<\/a>

\u0160ibanje z dvokolesniki po promenadi ob Donavi<\/p><\/div>\n

Zgolj kak\u0161nih deset minut, potem je bilo zabave konec. Danes se je zaradi menjave ure stemnilo kar zgodaj. \u010cakalo pa nas je \u0161e kar nekaj vo\u017enje, zato se nismo pretirano obirali. Odpeljali smo skozi ve\u010derno pokrajino, precej gor in dol, proti Zwettlu. V Ottenschlagu smo ugotovili, da imajo celo po\u010divali\u0161\u010de za avtodome, dobro opremljeno, pla\u010dljivo, a ne predrago.<\/p>\n

\"Segway\"<\/a>

Segway<\/p><\/div>\n

V Zwettlu smo sledili tablam do samostana in na parkiri\u0161\u010du ob njem parkirali (48.618451\u00a015.200332). \u0160e en dan se je po\u010dasi zaklju\u010deval.<\/p>\n

STIFT ZWETTL, SONNENTOR, ZWETTLER BIER \u2013 31.10.2011<\/span><\/strong> \u2013 Zbudil sem se zgodaj. Ker nisem mogel zaspati nazaj, sem vstal, se oblekel in od\u0161el raziskovat bli\u017enji skrivnostni zakladek. Do njega je bilo treba \u0161ele priti in ga potem tudi najti. Vse zgolj s hintom, ni\u010d ve\u010d. <\/span><\/p>\n

\n

\"Kapela<\/a>

Kapela sredi gozda<\/p><\/div>\n

Pot me je pripeljala do kapele sredi gozda, kjer sem pod skalo uspel najti \u0161katlico. Vrnil sem se do samostana, naredil nekaj zanimivih posnetkov zvonika z jutranjim soncem, pokukal na samostansko dvori\u0161\u010de, potem pa z Majo od\u0161el na sprehod do kapele. Je bilo prav lu\u0161tno, sva prav rabila \u010das, da sva se malo pogovorila.<\/p>\n

\"Jutro\"<\/a>

Upanje<\/p><\/div>\n

Vendar pa dekleti nista bili najbolj navdu\u0161eni. Sprva ne bi \u0161li nikamor, ko sva se midva vrnila, pa bi tudi onidve radi videli \u010dude\u017e sredi gozda. Med tem, ko sem v miru pozajtrkoval, jima je bila Maja vodi\u010dka. Ko so se dekleta vrnila, smo skupaj od\u0161li do vhoda v samostan. Tam smo dobili audio vodi\u010de in namig, da bomo morali kar pohiteti, \u010de ho\u010demo biti nazaj do pravega vodenja.<\/p>\n

\"Angel\"<\/a>

Angel<\/p><\/div>\n

Le z \u017eivo vodi\u010dko je namre\u010d mogo\u010d vstop v samostansko knji\u017enico. Slu\u0161alke so nam predvajale glasbo, ki nas je skupaj s pripovedovalcem zamajala nekam v preteklost. Popeljale so nas ven iz samostana, ob reko in nato \u010dez umetelni most nazaj v samostansko klet. Tam smo dobili namig o naseljenosti v \u010dasu Rimljanov, videli zanimivo postavitev nagrobnih kri\u017eev, nato pa pristali v kri\u017enem hodniku.<\/p>\n

\"Stift<\/a>

Stift Zwettl<\/p><\/div>\n

Sprehodili smo se naokoli, do kapitlja in rotunde z vodnjakom. To je bilo mesto, kjer so se menihi neko\u010d umivali. Poleti in brrrrr, pozimi. V enem delu kri\u017enega hodnika, edinem, ki je zastekljen, so menih brali. Oziroma eden je bral na glas, drugi pa so med tem v miru dremali. Zanimivo. Ko smo se prebili na dvori\u0161\u010de, se je skupina za vodenje \u017ee zbirala.<\/p>\n

\"Zbirka<\/a>

Zbirka nagrobnih kri\u017eev<\/p><\/div>\n

Vodi\u010dka je sprva na dolgo in \u0161iroko razlagala o zgodovini samostana. Bogsigavedi, \u010de je koga to zanimalo. Bolj zabavno je bilo, ko je razlagala o hrambi knjig. Kako so jim za\u010dele plesniti in so jih morali preseliti. Skozi notranje dvori\u0161\u010de smo pri\u0161li do samostanske knji\u017enice. Huh, ena stala\u017ea je bila namenjena zgolj civilnemu pravu. Juhej.<\/p>\n

\"Bralni<\/a>

Bralni koti\u010dek kri\u017enega hodnika<\/p><\/div>\n

Vodi\u010dka nas je vodila od ene vitrine do druge, razlagala o marsi\u010dem. Malo smo jo poslu\u0161ali, malo lutali po sobani sami. Naredili \u0161e fotko ali dve, nato pa se je obisk \u017ee zaklju\u010deval. Sprehodili smo se \u0161e po samostanskem parku, nato pa odpeljali proti Rudmansser Teichu, tam malo brskali okoli spomenika nekemu svetniku in nato z vo\u017enjo nadaljevali do Sprognitza (48.543665\u00a015.234281).<\/p>\n

\"Samostanska<\/a>

Samostanska knji\u017enica<\/p><\/div>\n

Po kosilu smo od\u0161li do vhoda v tovarno Sonnentor, kjer pakirajo me\u0161anice \u010dajev in za\u010dimb. Malo smo pofirbcali po trgovini, nato pa od\u0161li s skupino na vodenje. \u017de na vhodu nas je presenetil lastnik dru\u017ebe Johannes Gutmann in nam pridr\u017eal vrata. Na za\u010detku smo poskusili njihove \u010daje in \u0161tevilne pi\u0161kote.<\/p>\n

\"Skladovnice<\/a>

Skladovnice zeli\u0161\u010d in \u010dajev<\/p><\/div>\n

Potem pogledali film o uspehu koncepta neko\u010d nezaposlenega Gutmanna, v roke zajeli kup pi\u0161kotov in se sprehodili skozi skladi\u0161\u010de.\u00a0Prav noro je di\u0161alo po \u0161tevilnih doma\u010dih in eksoti\u010dnih biljkah, zapakiranih v vre\u010de in \u0161katle. Vodi\u010d je za vsak slu\u010daj omenil, da lahko vsakdo, ki bi mu postalo slabo, prizori\u0161\u010de tudi zapusti.<\/p>\n

\"Sonenntor<\/a>

Sonenntor - trgovina in njen lastnik<\/p><\/div>\n

Videli smo, kako pripravljajo me\u0161anice \u010dajev, kak\u0161en je njihov koncept prodaje in pogledali v tipsko prodajalno, kakr\u0161ne po\u010dasi odpirajo po celem svetu. Bio se dobro prodaja. \u010ce je zapakirano v li\u010dno embala\u017eo z zanimivimi imeni, \u0161e toliko bolj.<\/p>\n

\"Vrti\u010dek<\/a>

Vrti\u010dek sv. Hildegard<\/p><\/div>\n

Po koncu vodenja smo se vrnili v trgovino, kjer me je lastnik presenetil s vpra\u0161anjem, \u010de ga njihov vodi\u010d kaj \u00bbpihne\u00ab. Najprej nisem razumel, potem pa smo se vsi nasmejali. Kasneje med brskanjem po trgovini je pri\u0161el \u0161e enkrat mimo, me potrepljal in rekel \u00bbhvala\u00ab. Pri tak\u0161nih cenah izdelkov se res lahko zahvaljuje kupcem.<\/p>\n

\"Igrala<\/a>

Igrala ob tovarni <\/p><\/div>\n

S polno vre\u010dko smo od\u0161li do avtodoma, potem pa takoj nazaj do vrta sv. Hildegarde, precej \u017ealostnega pozno jeseni.\u00a0Vendar so poleg igrala. Privla\u010dna in zanimiva. Ko smo ob\u0161li vse hi\u0161ke in gugalnice, smo sedli v avtodom in se odpeljali pod gri\u010d (48.529601 15.199626), na katerem stoji razgledni stolp. Zgodnji nismo bili. Zato se je \u017ee temnilo, kar pa nas ni prestra\u0161ilo.<\/p>\n

\"Zmaji\"<\/a>

Zmaji<\/p><\/div>\n

Vzeli smo baterijske svetilke in od\u0161li po poti, mimo \u0161tevilnih zmajev, navzgor.\u00a0Zmajev? Ja, ob poti je vrsta zmajev, kovinskih, lesenih, izrezanih, zgolj zlo\u017eenih skupaj. Res zabavno. Dekleti sta se hoteli slikati prav z vsakim. Na vrhu gri\u010da smo zlezli na razgledno to\u010dko. Videlo se je lu\u010dke pod nami, kaj ve\u010d pa ne. Z \u017divo sva na\u0161la \u0161e zakladek, potem pa smo jo \u017ee mahali proti izhodi\u0161\u010du.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na razglednem stolpu<\/p><\/div>\n

Odpeljali smo proti Zwettlu, vmes naredili postanek pri Robotstainu. Pa ne gre za kak\u0161ne moderne naprave. Kamen stoji ob Robatwegu, poti, ki je ime dobila po arhai\u010dni izvedbi besede Robath ali tlaka po na\u0161e. Zanimivo. V Zwettlu smo parkirali nasproti pivovarne (48.600257 15.169331). Ob \u0161estih se nam je za\u010delo vodenje po de\u017eeli piva in nismo ga hoteli zamuditi.<\/p>\n

\"Kako<\/a>

Kako izuriti svojega zmaja?<\/p><\/div>\n

Hiter sprehod po trgovini nas ni navdu\u0161il za nakupe. Sprehod po pivovarni nam je dal osnovno pojasnilo postopka varjenja piva. Varilnica, polnilnica, ogromni tanki, skladi\u0161\u010de. Veliko podatkov, \u0161e ve\u010d hvale doma\u010dim proizvodom. Ali so res tako dobri, smo morali poskusiti tudi sami. V pivnici ob trgovinici smo lahko posku\u0161ali vse vrste piva, radlerjev, pivovarn v Zwettlu in Weitri.<\/p>\n

\"Za<\/a>

Za nekatere...nebesa<\/p><\/div>\n

Nefiltrirano, temno, radler z naravno stiskanim sokom, Saphir. Dekleta pa coca colo. In vsi ve\u010derjo v obliki dobro oblo\u017eenih sendvi\u010dev. Ko smo imeli vsega dovolj, smo se odkotalili do avtodoma, sklenili, da parkiri\u0161\u010de nekam preve\u010d visi in se zato odpeljali borih nekaj deset metrov ob stransko cesto (48.599896 15.168336). Dovolj prostora, mirno, \u017ee smo spali\u2026<\/p>\n

\"...ja,<\/a>

...ja, nebesa, \u010disto zares.<\/p><\/div>\n

\n

ZWETTL BAD \u2013 1.11.2011<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj sem bil prvi pokonci. Mahnil sem jo do bli\u017enje cerkvice, nekaj \u010dasa debelo gledal, potem pa ob branju opisa ugotovil, da bo treba malo vi\u0161je. Ko je bila \u0161katlica v mojih rokah, sem jo mahnil naprej, ob re\u010dici Kamp. Sprehod skozi jesenski gozd je bil prav prijeten. Ni\u010d se mi ni mudilo. <\/span><\/p>\n

\n

\"Spomenik<\/a>

Spomenik Francu Jo\u017eefu<\/p><\/div>\n

Ko sem pri\u0161el do po\u010divali\u0161\u010da in spomenika Francu Jo\u017eefu, sem po kraj\u0161em po\u010ditku korak obrnil nazaj. V Zwettlu sem \u0161el mimo pivovarne in nad njo do \u017eelezni\u0161ke proge. Spet ena \u0161katlica, seveda. Dekleta so med tem vstala, pa jim nekaj ni bilo prav. Nekaj iskric in \u017ee sva jo proti centru mesta mahnila midva z Ajdo sama.<\/p>\n

\"Hundertwasser<\/a>

Hundertwasser in Zwettl<\/p><\/div>\n

Pred pre\u010dkanjem mostu, sta naju dva policaja nekam pozorno opazovala. \u0160ele kasneje sva ugotovila, da zaradi politi\u010dnega zbora, ki se je imel zgoditi v bli\u017eini. Mimo farne cerkve sva pri\u0161la do trga z zanimivo Hundertwasserjevo fontano in sen\u010dnico. Ni\u010d ni bilo preve\u010d toplo, zato veselja, da bi le\u017eala na hladni podlagi, nisva imela.<\/p>\n

\"Ku\u017eno<\/a>

Ku\u017eno znamenje<\/p><\/div>\n

Poslu\u0161ala sva igro zvonov v zvoniku mestne hi\u0161e, nato pa naredila krog po centru. V prazni\u010dnem jutru \u010disto izumrlem. Ku\u017eno znamenje, stolpi mestnega obzidja, prijazna muca. Ob vra\u010danju proti avtodomu sva ugotovila, da je ma\u0161a \u017ee kon\u010dana. Zato sva pokukala \u0161e v cerkev, potem pa hitela na toplo. Kot bi imeli ogled v izmenah, sta se zdaj v mesto odpravili \u0161e Maja in \u017diva.<\/p>\n

\"Notranjost<\/a>

Notranjost farne cerkve<\/p><\/div>\n

Po malo kraj\u0161em krogu sta prihiteli nazaj. Prestavili smo se na parkiri\u0161\u010de pred bazeni, nekaj sto metrov dale\u010d (48.606695 15.163262). Sklenili smo, da bomo naredili zgodnje kosilo, potem pa od\u0161li na razvajanje. Jaz sem med pripravami od\u0161el na \u0161e en jesenski sprehod. Ob re\u010dici sem jo mahal proti manj\u0161i luknji, kje naj bi menda neko\u010d svoj sede\u017e imel lokalni roparski komandant Grasel.<\/p>\n

\"Dlani\"<\/a>

Dlani<\/p><\/div>\n

Prav pomirjujo\u010de, dokaj samotno, samo kak\u0161en dopoldanski teka\u010d je prijazno pozdravil ob sopihanju mimo. Vrnil sem se do avtodoma, kosilo je bilo \u017ee pripravljeno. Pojedli smo, nato pa zasedli svoje mesto na le\u017ealnikih. \u010cisto prijetno je bilo. Jesenski hlad zunaj ni mogel ve\u010d do nas. Po\u010divanje, branje, mo\u017egani na off. Namakanje, plavanje, za vse je bil prostor in \u010das.<\/p>\n

\"Graselovo<\/a>

Graselovo skrivali\u0161\u010de<\/p><\/div>\n

Dekleta so \u010dofotala, se igrala, v\u0161e\u010d nam je bilo. Da smo si vzeli \u010das za obisk savn, je pa tako jasno. Najve\u010d midva z Majo, pa tudi dekleti nekoliko kasneje. Programi, ki so ob tem potekali, pa vrhunski. Brez pretirane gne\u010de, prijetno, doma\u010de. In prijazno, imel si ob\u010dutek, da si res radoviden gost. Celo popoldne razvajanja.<\/p>\n

\"Jesen\"<\/a>

Jesen<\/p><\/div>\n

Dokler se dan ni prevesil v ve\u010der. Potem smo \u0161e zadnji\u010d sko\u010dili v vodo, se spotili in \u017ee v avtodomu pripravljali vse za premik. \u010ceprav nam je bilo tu v\u0161e\u010d, smo se odlo\u010dili, da se \u0161e danes odpeljemo v Gm\u00fcnd. Vo\u017enje ni bilo pretirano, cesta je bila dobra, malo gor in dol. Nedvomno zanimiva pokrajina, ki pa jo je \u017ee zagrnila tema.<\/p>\n

\"Zwettlbad\"<\/a>

Zwettlbad<\/p><\/div>\n

Na poti smo naredili kraj\u0161i postanek pri ne\u010dem, kar naj bi bilo glede na na\u0161e razumevanje, klimatsko zdravili\u0161\u010de. Tam sem s skokom \u010dez potok pri\u0161el do zadnje dana\u0161nje \u0161katlice, potem pa mokrih nog \u017ee peljal naprej. Pred Gm\u00fcndom sem zapeljal na parkiri\u0161\u010de term (48.757586 14.993610). Ker se je dana\u0161nji dan v njih zaklju\u010deval, je bilo okoli nas \u0161e nekaj ropotanja, potem pa se je tudi to umirilo in utrujeni smo kmalu zaspali.<\/p>\n

\"Princeske\"<\/a>

Princeske<\/p><\/div>\n

SOLE FELSEN BAD GM\u00dcND \u2013 2.11.2011<\/span><\/strong> \u2013 Jutro je bilo spet rezervirano za mojo rekreacijo. Okoli term je bilo \u0161e vse mirno, ni\u010d se ni dogajalo. Mahnil sem jo proti jezerom, ki na severni strani obdajajo mestece. Zaokro\u017eil sem ob njih, \u0161el mimo poslovnih stavb in hi\u0161 skozi zanimiv biotop ob re\u010dici, nato pa \u017ee splezal na enega od kamnitih blokov. Ti le\u017eijo razmetani naokoli, kot bi jih velikan natrosil. <\/span><\/p>\n

\n

\"Granitni<\/a>

Blockheide<\/p><\/div>\n

Lep razgled sem ujel, nato pa \u017ee \u0161ibal nazaj, \u0161el mimo najve\u010djega jezera in zaokro\u017eil po mestu. Ob tem sem iskal \u0161katlice in se sre\u010dal z marsikatero zanimivostjo. Mosti\u010dkom, ki vodi na \u010ce\u0161ko, zgodovinskimi vrati, zanimivimi pubi, ozkotirno \u017eeleznico. Opravil sem \u0161e nakupe. Vsega, kar so mi dekleta naro\u010dila in vsega, \u010desar sem vedel, da bodo \u0161e posebej vesela.<\/p>\n

\"Granitna<\/a>

Granitna gmota<\/p><\/div>\n

Ker so se med mojim sprehodom bazeni \u017ee odprli, sem poklical in poizvedoval, \u010de je kaj jeze, ker me \u0161e ni. Pa so zaspani glasovi odgovorili, da sploh ni panike. Z dobrotami sem pri\u0161el na zajtrk, po njem pa smo spakirali potreb\u0161\u010dine za \u010dofotanje. Na le\u017ealnikih je bila \u017ee kar gne\u010da, pa smo vseeno na\u0161li mesto, ki nam je bilo v\u0161e\u010d. Bazenov je bilo dovolj, brbotal\u010dkov tudi.<\/p>\n

\"Jezero\"<\/a>

Harabruckteich<\/p><\/div>\n

Celo tobogan se je spu\u0161\u010dal iz malo vi\u0161jega mesta. In to tak, z merilcem \u010dasa. \u010ceprav nam po vrsti spustov \u0161e vedno ni bilo jasno, kaj mora\u0161 natan\u010dno narediti, da se \u0161toparica ustavi. Vedno se je namre\u010d ustavila tako, kot se ji je zazdelo. \u010cisto samosvoje. V bazenih je bila hitra reka, mo\u017eno je bilo pogledati, kako hladno je zunaj. Z dekleti smo se lovili, se \u0161pricali, tunkali. Zabave kolikor ho\u010de\u0161. Vmes pa po\u010divali, brali, u\u017eivali.<\/p>\n

\"Vrata\"<\/a>

Zgodovinska vrata<\/p><\/div>\n

Z Majo sva kupila tudi zapestnice za savne in seveda jih je bilo treba preizkusiti. \u017de takoj sva ugotovila, da vodena savnanja tukaj ne bodo za naju. Grozljiva gne\u010da, ne vem, \u010de ni kdo komu sedel v naro\u010dju. Sva \u0161la raje v sosednjo savno, skoraj prazno, veliko bolje. Dokler se v tisti zraven niso za\u010deli dreti. Kot jesharji. Videti je bilo, da gre za nekak\u0161no notranje spro\u0161\u010danje.<\/p>\n

\"Sole<\/a>

Sole Felsen Bad <\/p><\/div>\n

Na sre\u010do je bilo savn veliko in tako ni bilo te\u017eko najti mirnega koti\u010dka. \u0160e posebej tista na gri\u010dku nad termami nama je bila v\u0161e\u010d. Prav sanjska. Hi\u0161ka z veliko stekleno steno, skozi katero si imel pogled na jezero in jesenski gozd. Ko se je zve\u010derilo, so dekleta razvajanja imele zadosti, po\u010dasi so spakirale in se odpravile do avtodoma. Jaz sem \u0161el \u0161e enkrat v savne, tokrat na vodenem savnanju v hi\u0161ki na gri\u010du ni bilo gne\u010de.<\/p>\n

\"\u017div\u010dek\"<\/a>

\u017div\u010dek<\/p><\/div>\n

Povezano je bilo z udarjanjem na razne posode in gonge. Seveda samo s strani voditelja. V\u010dasih je pri\u0161el \u010disto blizu tebe in udarjal po kak\u0161nem loncu. Meditativno. Ko so odzveneli zadnji zvoki, sem od\u0161el tudi sam pod tu\u0161 in na ve\u010derni zrak. Ker sem \u017ee zjutraj ugotovil, da je poleg term dejansko kamp, danes nismo hoteli izzivati.<\/p>\n

\"Ajda<\/a>

Ajda in Gumpi<\/p><\/div>\n

Zjutraj sem na\u0161el zanimivo parkiri\u0161\u010de nedale\u010d od \u010de\u0161ke meje. Zato smo se zapeljali do tja in parkirali (48.765659 14.970449). \u010cisto v redu, mirno, z izjemo pijane dru\u0161\u010dine, ki je pretirano u\u017eivala v poceni in dobrem \u010de\u0161kem pivu. Ta je prikolovratila mimo po cesti. V nas se niso vtikali. Ko so glasovi potihnili, sem tudi sam zaspal.<\/p>\n

\u010cE\u0160KO PIVO, MAK, STEKLO, ROGLJI\u010cKI IN DOMOV \u2013 3.11.2011<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj sem od\u0161el \u010dez most na \u010ce\u0161ko, tam v \u010ceskih Velenicah nad \u017eelezni\u0161ko progo na\u0161el \u0161katlico, raziskal kako je s trgovinami in se vrnil nazaj v Avstrijo. <\/span><\/p>\n

\n

\"Parkiri\u0161\u010de<\/a>

Parkiri\u0161\u010de v bli\u017eini meje s \u010ce\u0161ko<\/p><\/div>\n

Z \u017divo sva se sprehodila do bli\u017enjega konca \u017eelezni\u0161ke proge. Pomagal sem ji najti \u0161katlico, katera se je v mojih rokah zna\u0161la \u017ee dan poprej. Potem pa smo se odpeljali skozi Gm\u00fcnd proti \u010de\u0161ki meji in v Velenicah ugotovili, da se malo ve\u010dja veleblagovnica, ki jo imajo v lasti Kitajci, odpira \u0161ele ob osmih.<\/p>\n

\"Mejni<\/a>

Mejni prehod za pe\u0161ce<\/p><\/div>\n

Ni se nam dalo \u010dakati, raje smo zapeljali do lokalne trgovinice, tam skoraj pokvarili aparat za odvzem praznih steklenic, potem pa \u0161e na blagajni naredili zastoj ob pla\u010devanju. Na koncu se je vse dobro iz\u0161lo in \u017ee smo navigirali nazaj v Avstrijo in iskali smer proti jugu. Peljali smo po dokaj znani cesti proti Zwettlu, tam nadaljevali proti Ottenschlagu in naredili pri \u0161portnem letali\u0161\u010du kratek po\u010ditek.<\/p>\n

\"Danes<\/a>

Danes so leti odpovedani...<\/p><\/div>\n

Do Haidna, kjer je v urejeni kmetiji muzej maka (48.408034 15.197360), ni bilo ve\u010d dale\u010d. Najprej smo si pogledali film o gojenju rastline in pridobivanju semen, ki jih tako radi vidimo na priljubljenih makovkah. Drugi del filma je govoril o hladnem stiskanju semen in pridobivanju makovega olja. Menda ga imenujejo kar olj\u010dno olje severa. Muzej ima na sredini veliko glavico maka, ki nazorno ka\u017ee nastanek in razvoj semen.<\/p>\n

\"Glavica<\/a>

Glavica maka<\/p><\/div>\n

Vrsta mlin\u010dkov na stenah in pojasnila na na\u010din, vse, kar ste hoteli vedeti o maku, pa si niste upali vpra\u0161ati, sta nas kar pritegnila. Seveda je bil koti\u010dek namenjen tudi bolj \u010drnemu scenariju, torej pridobivanju opija in mamilom na splo\u0161no. Poskusili smo razli\u010dne vrste olja, kupili nekaj modrega in \u010drnega maka ter stekleni\u010dko olja, dobili za popoti \u0161e makovo pecivo, potem pa \u017ee peljali naprej.<\/p>\n

\"Zbirka<\/a>

Zbirka mlin\u010dkov za mak<\/p><\/div>\n

Navigirali smo do kraja P\u00f6ggstall, tam za cesto na\u0161li parkiri\u0161\u010de in pohiteli do delavnice, kjer se ob dolo\u010deni uri prikazuje umetnost steklopiha\u0161tva (48.318006 15.200847). Zabavni mo\u017eic je ob dokaj malo\u0161tevilnih gledalcih ustvaril pisano stekleno kroglo. To je mo\u017eno obesiti na bo\u017ei\u010dno drevo ali tudi kam drugam. Kamor kdo ho\u010de. Med pihanjem in ogrevanjem stekla z razli\u010dnimi temperaturami ognja je tudi razlo\u017eil, kak\u0161no je njegovo delo.<\/p>\n

\"Umetelno<\/a>

Umetelno steklopiha\u0161tvo<\/p><\/div>\n

Postopek je trajal kar nekaj \u010dasa, razli\u010dni premazi in valjanje v barvnem steklu je ustvarilo kon\u010dni izdelek. Ni\u010d \u010dudnega, da so bile krogle dokaj drage. Sprehodili smo se \u0161e po galeriji in se trudili, da ne bi bili kot sloni med porcelanom. Dekleta bi seveda kupila vse. In zdrobila \u0161e pred domom. Pa jade. Ogledali smo si \u0161e del filma in spregovorili nekaj besed s steklopiha\u010dem.<\/p>\n

\"Nastala<\/a>

Nastala bo pisana bunka...<\/p><\/div>\n

Pa ne o njegovem delu ali lepih izdelkih. Temve\u010d o tem, kako je z avtodomom \u017ee potoval \u010dez Slovenijo. Prima. Vo\u017enja do Persenbeuga je hitro minila, sprehod do centra mimo istoimenskega gradu, pa sem zmogel samo jaz. Na glavnem trgu sem ob\u010dudoval mogo\u010dno lipo, potem pa \u017ee \u0161ibal nazaj. Zapeljali smo \u010dez Donavo in na drugi strani s kraj\u0161im postankom ob Ybbsu na Donavi peljali proti Haubiversumu v kraju Petzenkirchen (48.144522 15.151274).<\/p>\n

\"Haubiversum\"<\/a>

Haubiversum<\/p><\/div>\n

Do vodenega ogleda smo imeli \u0161e nekaj \u010dasa, zato sem na\u0161el \u0161katlico v bli\u017eini, potem pa smo tudi nekaj pojedli. Je bil \u017ee \u010das. Tokrat nas je bilo pri vodenju v pekarni nekaj ve\u010d kot pred \u010dasom. Pa zato \u0161e ni bilo pretirane gne\u010de. Znova smo zvili vsak svojo pletenko, jo naredili z dodatki sezama, soli, maka ali \u010desar smo hoteli, \u0161e bolj okusno.<\/p>\n

\"Nekdo<\/a>

Nekdo je pri\u010daral pekarno...<\/p><\/div>\n

Nato ob pou\u010dnem spoznavanju zgodovine pekarstva dru\u017eine, ki je \u0161e sedaj lastnica pekarne Haubis, pri\u0161li v proizvodne prostore. Ker smo bili zadnji\u010d tu v nedeljo, je bilo dogajanje tudi za nas novo. \u017demlje, kajzerice, kruh, vse se je dokaj avtomatizirano pomikalo pod nami, \u0161lo iz ene faze v drugo. Vse od sestavin do kon\u010dnega izdelka.<\/p>\n

\"Pletenke\"<\/a>

Pletenke<\/p><\/div>\n

Poskusili smo razli\u010dne vrste kruha, videli skladi\u0161\u010de, delavnico konditorskih izdelkov, poskusili pecivo in si bili edini, da je bilo zadnji\u010d bolj\u0161e. Pa \u0161e ve\u010d smo ga dobili. Potem pa skozi hladilnik in pe\u010d spoznavali postopek pridobivanja testa, njegovo obdelavo in peko kon\u010dnega izdelka. \u017de smo bili na koncu, prejeli smo svoje (seveda sedaj pe\u010dene) pletenke, kupili v bogato zalo\u017eeni trgovini nekaj malenkosti in \u017ee stopali proti avtodomu.<\/p>\n

\"Proizvodnja<\/a>

Proizvodnja pekovskih izdelkov<\/p><\/div>\n

\u017diva je \u0161la poiskat zakladek, katerega sem na\u0161el \u017ee nekoliko prej, potem pa smo zapeljali na glavno cesto. Smer je bila jasna. Meni in otrokom prezgodaj, Maji prepozno. Domov. Ker pa ura vseeno \u0161e ni bila pretirano pozna, na poti oziroma ob njej pa kar nekaj zakladkov, je bilo jasno, da se bomo \u0161e ustavljali. Zanimivi mostovi, raketometalci, \u017eelezni\u0161ki mostovi, celo tuneli.<\/p>\n

\"Son\u010dki<\/a>

Son\u010dki pred peko<\/p><\/div>\n

Nekaj uspe\u0161nih najdb, v\u010dasih tudi brskanje brez uspeha. Kdo bi si mislil, da smo se pred meseci tu \u017ee peljali s Petrom. Gaming, G\u00f6stling, Hieflau, Eisenerz, Leoben. Kraji so kar be\u017eali mimo. Dekleti sta utrujeni od napornega potovanja in dneva zaspali, midva z Majo pa sva navigirala proti Knittelfeldu, kjer nas je navigacija malo \u010dudno vijugala, pa na koncu vseeno odpeljala v pravo smer.<\/p>\n

\"Pekovski<\/a>

Pekovski dan se po\u010dasi kon\u010duje<\/p><\/div>\n

Kmalu smo bili spet na avtocesti, peljali proti Celovcu, zavili za Velikovec in sledili cesti do \u017delezne Kaplje in \u010dez Jezersko sedlo proti domu. Sredi no\u010di sva parkirala doma, dekleti pustila spati, midva pa v doma\u010di spalnici tudi kmalu utonila v spanec.<\/p>\n

\"Dovolj<\/a>

Dovolj je bilo...gremo domov!<\/p><\/div>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

ODHOD NA KROMPIRJEVE PO\u010cITNICE \u2013 28.10.2011 \u2013 Mojo obljubo, da gremo tokrat na izi, je bilo treba za\u010deti izpolnjevati \u017ee na za\u010detku. Zato sem ve\u010derno kopanje visoko v Avstriji \u010drtal s seznama in cilj prestavil na pozni prihod v Krems. Avtocesta je bila dolgo\u010dasna tako kot vedno. Vmes smo se le malo ustavljali, tako da […]<\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[42,13],"tags":[],"class_list":["post-6734","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-avstrija","category-potepanja"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6734","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/10"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6734"}],"version-history":[{"count":13,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6734\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6821,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6734\/revisions\/6821"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6734"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6734"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6734"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}