{"id":6446,"date":"2011-08-21T20:45:45","date_gmt":"2011-08-21T19:45:45","guid":{"rendered":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=6446"},"modified":"2013-11-13T19:09:14","modified_gmt":"2013-11-13T19:09:14","slug":"cez-avstrijo-do-poljske-in-nazaj","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=6446","title":{"rendered":"\u010cez Avstrijo do Poljske in nazaj"},"content":{"rendered":"

PRI\u010cETEK POTEPANJA \u2013 5.8.2011<\/span><\/strong> \u2013 Nismo se slepili, da bomo zgodnji in na\u0161a predvidevanja so se izkazala za to\u010dna. Ko je bilo kon\u010dno vse pripravljeno, smo pomahali babici, zavili na avtocesto in peljali do Maribora. Tam smo parkirali blizu pokopali\u0161\u010da (46.<\/span> 519374 15.<\/span> 691766) mesto nam je bilo \u017ee znano, \u0161e bolj pa avtodom poleg nas. <\/span><\/p>\n

\n

\"Jutro<\/a>

Jutro na parkiri\u0161\u010du<\/p><\/div>\n

Peter je bil \u017ee tu, sanjal je svoje sanje. Tudi naju z Majo je kmalu zmanjkalo, dekleti sta zaspali \u017ee med vo\u017enjo.<\/p>\n

HOHE WAND WIESE, KLOSTERNEUBURG \u2013 6.8.2011<\/strong> \u2013 Ko sem se zbudil, je bilo jutro \u0161e kar zgodnje. Po\u010dasi smo se kobacali iz postelj, nekateri prej, drugi malo kasneje. Petru in fantoma sem pokazal, kje je v bli\u017eini zanimiva \u0161katlica, potem pa smo \u017ee peljali v smeri \u0160entilja.<\/p>\n

\n

\"Pogledi<\/a>

Pogledi z avtocestnega po\u010divali\u0161\u010da<\/p><\/div>\n

Ker sta gospodinji ugotovili, da smo dan poprej nekaj stvari pozabili, je bilo nujno navigacijo nastaviti na bli\u017enje trgovske centre. Toliko jih je bilo na kupu tam na Pobre\u017eju, da si je vsak lahko izbral svojega. Nato\u010dili smo \u0161e gorivo, nato pa peljali proti Dunaju. Postanki so bili kar pogosti, povezani s po\u010ditkom, kak\u0161no kavico kofetaric in pa brskanjem na dokaj nenavadnih krajih. Tako pa\u010d je.<\/p>\n

\"Letno<\/a>

Letno sankali\u0161\u010de Hohe Wand Wiese<\/p><\/div>\n

Peter je v\u010dasih ostal malo zadaj, pa ga ni bilo te\u017eko po\u010dakati. Ko smo pripeljali na Dunaj, smo bili \u017ee povsem skupaj, navigirali smo \u010dez mesto, peljali mimo Sch\u00f6nbrunna in skozi predmestja do velike poseke na dokaj strmem pobo\u010dju. Pozimi je tu manj\u0161e smu\u010di\u0161\u010de, poleti pa letno sankali\u0161\u010de. Prav oblegano. Parkirali smo na drugi strani ceste (48.229542 \u00a016.200870) in se takoj napotili adrenalinu nasproti.<\/p>\n

\"Drvenje\"<\/a>

Drvenje<\/p><\/div>\n

Vsak je dobil karto za \u0161tiri vo\u017enje in dobro smo jih izkoristili. Zavirali smo bolj malo, zato nas je na ovinkih premetavalo sem in tja. Toda ravno v tem je zabava. Jaz sem eno vo\u017enjo spustil zgolj zato, da sem naredil nekaj dobrih fotografij deklet, katerima so ob drvenju lasje plapolali v vetru.<\/p>\n

\"Skakalnica\"<\/a>

Skakalnica<\/p><\/div>\n

Po drugi strani pa Martina in \u017dan nista bila pri volji za tak\u0161no zabavo, zato sta nas zgolj opazovala od spodaj. Svoje karte sta odstopila Nejcu in \u017divi, ki sta zato lahko ve\u010dkrat vriskala ob spustu v dolino. Fino. Midva z Ajdo sva ob \u010dakanju pobrala \u0161e \u017dana in skupaj smo se pe\u0161 odpravili ob progi po pobo\u010dju navzgor. \u017de doma re\u0161ena uganka je tu dobila svoj epilog.<\/p>\n

\"No,<\/a>

No, dajmo po\u010dasnele...<\/p><\/div>\n

Naredili smo fotografijo na robu gozda, nato pa med spustom ujeli v objektiv \u0161e zadnje spuste \u010dlanov na\u0161e odprave. Med tem, ko sta gospodinji delali kosilo, sem s Petrom in fantoma od\u0161el do meje Dolnje Avstrije. \u0160e malo naprej smo na otro\u0161kem igri\u0161\u010du plezali na visoki borovec, seveda zato, ker je bila nekje zgoraj pripeta \u0161katlica z listom, na katerega smo se vpisali.<\/p>\n

\"Bolj<\/a>

Bolj star, bolj nor...<\/p><\/div>\n

Bolj star, bolj nor, bi lahko kdo rekel. In \u0161e kako prav bi imel. Nekaj idej smo imeli o tem, kako naprej. Kon\u010dno smo se odlo\u010dili, da si gremo pogledat enega od samostanov v bli\u017eini, potem pa sko\u010dimo \u0161e v bazen. Navigacije smo nastavili na Klosterneuburg in do tja vijugali po precej zaviti cesti.<\/p>\n

\"Hintersdorf\"<\/a>

Hintersdorf<\/p><\/div>\n

Postanek pri cerkvici v vasi Hintersdorf ob poti je bil kratek, zgolj za hiter pogled in fotografijo, potem pa smo \u017ee peljali naprej. V Klosterneuburgu smo parkirali na manj\u0161em parkiri\u0161\u010du blizu samostana (48.309229 16.326121). Tam je \u017ee stal avtodom, torej tudi za naju ne bi smelo biti te\u017eav.<\/p>\n

\"Klosterneuburg\"<\/a>

Klosterneuburg<\/p><\/div>\n

Pohiteli smo do samostana, saj me je skrbelo, da ne bi bili prepozni za ogled. Na blagajni so nas potola\u017eili, da smo pravo\u010dasni, ponudili celo mo\u017enost spremembe \u00bbimperialne\u00ab ture in nas nato opremljene z audio vodi\u010di poslali v sobane, kjer je neko\u010d ordiniral celo presvetli kralj. Ni\u010d posebnega, marmorna dvorana in nekaj soban.<\/p>\n

\"Samostan<\/a>

Samostan <\/p><\/div>\n

Hitro smo bili naokoli, poslu\u0161ati se nam itak ni dalo vsega, kar bi nam \u010dlove\u010dki, zaprti v malih \u0161katlicah v na\u0161ih rokah, radi povedali. Bili smo si enotni, da se je glede na to, da so bile vstopnice za nas brezpla\u010dne, spla\u010dalo. Druga\u010de pa je vstopnina dale\u010d nad vrednostjo videnega.<\/p>\n

\"Marmorna<\/a>

Marmorna dvorana<\/p><\/div>\n

Mimo poroke, ki se je \u0161e vedno odvijala na dvori\u0161\u010du, smo se vra\u010dali do samostanske cerkve, pogledali vanjo, nato pa \u017ee stopali po pobo\u010dju hriba nazaj proti parkiri\u0161\u010du. Majo sem malo gnjavil, ker kamere ni vzela s seboj. Pa toliko zanimivih prizorov. Zato se je pri avtodomu jezno obrnila in \u0161la nazaj posnet nekaj prizorov.<\/p>\n

\"Nebe\u0161ka<\/a>

Nebe\u0161ka vrata<\/p><\/div>\n

Mi smo se med \u010dakanjem sprehodili naokoli, nato pa odpeljali nekaj sto metrov pro\u010d, na parkiri\u0161\u010de pri Happylandu (48.310691 16.329744). Poleg je tudi kamp, zato smo mo\u017enost, da bi tu prespali, povsem \u010drtali iz seznama. V \u00bbveseli de\u017eeli\u00ab smo takoj zasedli le\u017ealnike ob zunanjem bazenu.<\/p>\n

\"Samostanski<\/a>

Samostanski hodniki<\/p><\/div>\n

Voda je bila hladna, kar streslo nas je, ko smo zaplavali. V vro\u010dih poletnih dneh prijetna osve\u017eitev. V dokaj obla\u010dnem vremenu pa smo kmalu ugotovili, da bo bolj prijetno namakanje v notranjem bazenu. Tam so vsake toliko z valovi ustvarili vzdu\u0161je morja. Ko se je zunaj shladil tudi zrak, sta \u017eenki prenesli na\u0161e stvari na le\u017ealnike noter.<\/p>\n

\"Mrzla?<\/a>

Mrzla? Kje pa!<\/p><\/div>\n

Otroci so se igrali, lovili, znova lezli eden drugemu na rame in se kot srednjeve\u0161ki vitezi bojevali. Seveda tudi puberteta tu igra vedno bolj pomembno vlogo, zato kak\u0161na opazka, kdo ima koga rad, ni izostala. Tastari smo med tem gruntali kako naprej, delali na\u010drte, preigravali mo\u017ene poti.<\/p>\n

\"Notranji<\/a>

Notranji bazeni Happylanda<\/p><\/div>\n

Ko se je zapiralni \u010das za\u010del neusmiljeno pribli\u017eevati, smo tudi mi vodni zabavi dali slovo, na parkiri\u0161\u010du ujeli v objektiv veliko luno ob temnem zvoniku samostanske cerkve, nato pa \u017ee peljali skozi obrobna naselja Dunaja proti Stettnu.<\/p>\n

\"Nasedla<\/a>

Nasedla kita...<\/p><\/div>\n

Nekateri kraji so nam bili zelo znani, \u0161e posebej pristani\u0161\u010de, od koder smo pred meseci odpluli na izlet do Bratislave. Parkiri\u0161\u010de pred fosilnim svetom je bilo prazno, na samem, ni\u010d ni kazalo, da bo kdo tu motil no\u010dni mir (48.366401 16.359091). Malo smo \u0161e poklepetali, nato pa si z borovni\u010dkami vo\u0161\u010dili lahko no\u010d.<\/p>\n

\"\u0160e<\/a>

\u0160e zadnji pogled na zvonike samostanske cerkve<\/p><\/div>\n

FOSSILIENWELT, WOLKERSDORF \u2013 7.8.2011 <\/strong>\u2013 Zjutraj sem se odlo\u010dil za rekreacijo. Ostali so \u0161e spali. S skirco sem se poganjal do Leobendorfa, kjer je v krogu skritih vrsta \u0161katlic razli\u010dnih velikosti. Jutranje razgibavanje je bilo uspe\u0161no, do muzeja pa sem se tudi uspel vrniti \u0161e pravi \u010das.<\/p>\n

\"Svet<\/a>

Svet fosilov<\/p><\/div>\n

Vedeli smo, da je prvo vodenje to\u010dno ob uri odprtja in res nas vodi\u010dka ni prav dolgo \u010dakala. Da je (skoraj) na\u0161e gore list, bi tako morali \u017ee nekako pri\u010dakovati. Popeljala nas je po parku, razlagala o zgodovini zemlje, tega obmo\u010dja in nas predvsem presenetila z navedbo, da je bilo tu neko\u010d morje.<\/p>\n

\"Interaktivna<\/a>

Interaktivna predstavitev<\/p><\/div>\n

Bolje re\u010deno njegovi obronki, kjer so v slanih obmorskih bazenih med mangrovami odli\u010dno uspevale \u0161koljke. Te so se nabrale na morskem dnu in fosilizirale, kar je bilo med multimedijsko razlago in grmenjem videti v najve\u010dji dvorani. Za njo smo ob zgodovinskem traku nadaljevali do tunela s prikazom plasti izkopavanja in predstavljenimi posameznimi najdbami, \u0161li pod razglednim stolpom in mimo polj za izkopavanje.<\/p>\n

\"Ostanki<\/a>

Ostanki \u0161koljk<\/p><\/div>\n

Na koncu smo videli \u0161e razstavo zanimivih primerkov najdb, med drugim tudi kopijo najve\u010djega najdenega bisera. Ob omembi pribli\u017ene cene smo seveda ostali odprtih ust. Najve\u010dji fosilni biser je bil ob velikanki videti prav drobcen. \u010ceprav je bil njen pomen za to obmo\u010dje nedvomno vsaj tako velik.<\/p>\n

\"Najve\u010dja<\/a>

Najve\u010dja fosilna perla<\/p><\/div>\n

Seveda otroci samo z razlago in videnim nikoli niso zadovoljni. Roke si morajo umazati vsaj do komolcev. Zato smo kupili potne liste za kopanje in se zapodili do velikega peskovnika. Dobili smo orodje za sejanje mivke, videli, kaj sploh i\u0161\u010demo in \u017ee se je na\u0161e pol ure za\u010delo. Na enem koncu so biseri, na drugem fosilni zobje morskih psov. Bomo kaj na\u0161li?<\/p>\n

\"Izkopavanje\"<\/a>

Izkopavanje<\/p><\/div>\n

Seveda smo bili podobni rudarjem, med tem, ko smo rili po mivki in ljubosumno pogledovali proti sosedom. Da bi le ne na\u0161li kaj ve\u010d kot mi\u2026 Po pol ure smo imeli polne vre\u010dke biserov in zob morskih psov. Da bi se v tem skrivalo kak\u0161no bajno bogastvo, se nismo slepili, vseeno pa se nam je dobro zdelo.<\/p>\n

\"Meni<\/a>

Meni se \u017ee nekaj sveti...<\/p><\/div>\n

Otroci so od nadzornika izkopavanj dobili \u0161e po enega ali dva bisera, potem pa smo se \u017ee ukvarjali z na\u010drti, kako otroke brez prevelikih izgub pretihotapiti mimo trgovinice na izhodu. Bolj ali manj uspe\u0161ni smo bili, tako pa\u010d je. Novope\u010deni zasvojenec Peter se je odlo\u010dil, da bo s celo dru\u017eino ponovil vsaj del moje jutranje rekreacije (itak, da so potem obleteli cel krog).<\/p>\n

\"Korneuburg\"<\/a>

Korneuburg<\/p><\/div>\n

Pri nas otroci ne delijo norosti o\u010deta, zatorej smo mu le pomahali, si obljubili skoraj\u0161nje snidenje, potem pa po postanku v Korneuburgu \u017ee peljali proti Wolkersdorfu. Tam smo parkirali ob bazenu, ki premore menda najdalj\u0161o \u0161iroko dr\u010do v Avstriji (48.385231 16.509019).<\/p>\n

\"Bazen<\/a>

Bazen v Wolkersdorfu<\/p><\/div>\n

Na izi smo naredili kosilo in se ravno pripravljali za odhod do bazena, ko je priletel tudi Peter. Izmenjali smo nekaj besed, jim vo\u0161\u010dili dober tek, potem pa \u017ee poiskali najbolj\u0161a mesta v senci. Danes je bilo kar vro\u010de, sonce je pripekalo in zato se mu ni bilo dobro pretirano razkazovati. Voda je bila \u0161e kar topla, dr\u010da zanimiva, zato je bilo zabave zadosti.<\/p>\n

\"Vodne<\/a>

Vodne igre<\/p><\/div>\n

\u0160e posebej, ko sta se nam pridru\u017eila tudi Petrova fanta. Potem so otroci pozabili na nas tastare, \u010disto po svoje so se zabavali v \u010dofotalniku. Smo bili kar zadovoljni, da imajo dru\u017ebo in da so se tako odli\u010dno ujeli. Vreme se je malo spreminjalo. Vsake toliko se je povsem poobla\u010dilo in ko smo v zraku \u017ee \u010dutili nevihto, so se oblaki znova raztrgali in od hude ure ni bilo ni\u010d.<\/p>\n

\"Otroci<\/a>

Otroci si nagajajo...<\/p><\/div>\n

Ko se je ura \u017ee preve\u0161ala v ve\u010der, je postajalo hladneje. \u0160e nekajkrat sem se spustil po dr\u010di, preplaval nekaj dol\u017ein v bazen\u010dku, potem pa tudi sam sledil drugim, ki so \u017ee odhajali. Tokrat se oblaki niso razkadili. Ravno, ko sem stopal proti avtodomu so padle prve kaplje. Peter se je prestavil poleg nas, sklenili smo ostati tukaj, nobenega \u00bb\u0161undra\u00ab ni bilo, torej bo tudi no\u010d mirna.<\/p>\n

\"Tastarim<\/a>

Tastarim ni do igre<\/p><\/div>\n

Pred njo smo se po plohi odlo\u010dili za sprehod. Od\u0161li smo skozi Wolkersdorf, do \u017eelezni\u0161ke postaje. Tam smo nekaj \u010dasa igrali vlogo potnikov, ki \u010dakajo na prvi vlak, potem pa \u017ee \u0161ibali nazaj. Seveda so otroci glasovali za ve\u010derni kino, tastari pa smo ta \u010das potrpe\u017eljivo \u010dakali v drugem avtodomu, klepetali o vsem mogo\u010dem in si tako kraj\u0161ali ure do spanja.<\/p>\n

\"De\u017eevni<\/a>

De\u017eevni sprehod<\/p><\/div>\n

Ko so se odvrteli zadnji metri filma, je bil \u010das za menjavo. Dan je bil ravno prav naporen, da smo hitro omahnili vsak v svojo posteljo.<\/p>\n

MUSEUMSDORF NIEDERSULZ, MUZEJ PRAZGODOVINE \u2013 8.8.2011<\/strong> \u2013 Ve\u010derna zabava je terjala svoj davek. Dekletoma se ni dalo pretirano hitro sko\u010diti pokonci, Majo je bilo pa itak treba vsak dan znova buditi. Zaspanka. Tako sem zjutraj s Petrom in Nejcem naredil rekreativni krog s skircami do bli\u017enjega Obersdorfa in nazaj.<\/p>\n

\n

\"Jutro\"<\/a>

Jutro v Wolkersdorfu<\/p><\/div>\n

Po kraj\u0161em postanku na \u017eelezni\u0161ki postaji smo se odpravili do kolesarske poti, ki so jo poleg informativnih tabel obele\u017eili tudi z velikim \u017eeleznim kolesom. Da bi tega poganjal, bi potreboval pa \u017ee mo\u010d Herkula. Vrnili smo se do avtodomov, jaz sem na\u0161e seveda moral buditi\u2026halo, dan je zunaj! Po zajtrku smo se odpeljali le kak\u0161en kilometer iz mesta in tam ob cesti parkirali.<\/p>\n

\"Zasvojenci\"<\/a>

Zasvojenci<\/p><\/div>\n

Tu se kon\u010da power trail, gre za malce odpuljeno razli\u010dico geocachinga, kjer je ob cesti na vsakih sto \u0161estdeset metrov (ali kak\u0161nega ve\u010d) postavljena \u0161katlica. Za\u010deli smo na koncu, pri \u0161tevilki 140, jaz sem po treh imel vsega zadosti, danes nas je \u010dakalo \u0161e marsikaj zanimivega. Peter pa\u2026zasvojen, kaj se more.<\/p>\n

\"Muzejska<\/a>

Muzejska vas Niedersulz<\/p><\/div>\n

Pomahali smo si, nato pa \u017ee navigirali proti kraju Niedersulz, kjer stoji pravi muzej na prostem (48.485257 16.675264). Kme\u010dka vasica s svojimi resni\u010dnimi zgodbami kmetov, mlinarjev, kova\u010dev, gostilni\u010darjev. Res zanimivo. Le da je \u017ee med tem, ko smo stopali skozi prvo hi\u0161ko, za\u010delo zunaj kapljati. Vedno bolj.<\/p>\n

\"Zgodbe<\/a>

Zgodbe iz preteklosti<\/p><\/div>\n

Na koncu se je ulilo in \u017ee sam prehod od hi\u0161ke do hi\u0161ke nam je prina\u0161al mo\u010do v \u010devlje. In \u0161e kam drugam. Kdo je bil kriv, da so de\u017eniki ostali v avtodomu, se nismo mogli zediniti, kdo bi \u0161el ponje, pa tudi ne. Pred nami so se razkrivale usode preteklosti, ki niti ni bila tako oddaljena. Vzeli smo si \u010das, predstavitev nas je kar prevzela. Ljudje so bili ponekod predstavljeni z imeni, priimki, slikami, osebnimi izpovedmi.<\/p>\n

\"Navdu\u0161enje<\/a>

Navdu\u0161enje nad "\u0161tacuno"<\/p><\/div>\n

\u010cudili smo se \u017eivljenju neko\u010d, stopili do kme\u010dkega dvori\u0161\u010da. Ob tem so se budili tudi nekateri spomini in dekletoma sem v trgovini izpred desetletij pripovedoval zgodbe o podobni zadru\u017eni trgovinici v Naklem. Tam nam je moja stara mama kupovala \u017eve\u010dilne, znane \u00bbcigarete\u00ab, z bratrancem in sestri\u010dnami pa smo zbirali karte in se potem doma \u0161li neskon\u010dne partije \u00bbvojne\u00ab.<\/p>\n

\"Nakupovalni<\/a>

Nakupovalni vozi\u010dek<\/p><\/div>\n

Tudi oblike in vzorci nekaterih \u0161katlic so nam bili znani. V gostilni smo se \u010dudili, zakaj je bil \u0161ank za leseno mre\u017eo. Verjetno so bili pivci tu kar razboriti, gostilni\u0161ki pretepi pa nekaj obi\u010dajnega. Mimo cerkvice smo se vzpeli v gornjo muzejsko ulico, kjer je tudi \u017eiva kmetija. Tu naokoli letajo goske, pra\u0161i\u010di krulijo v ogradi, zaj\u010dki skakljajo. Seveda je bilo zato zabave za otroke dovolj.<\/p>\n

\"Kmetija<\/a>

Kmetija v \u017eivo<\/p><\/div>\n

Pridru\u017eil se nam je tudi Peter in skupaj smo raziskovali \u0161e hi\u0161ke s prikazom vinarstva. Potem pa je on \u017ee u\u0161el naprej, mi pa smo po\u010dasi mimo \u010dasov reformacije pri\u0161li do novej\u0161e zgodovine ob vhodu. Bene\u0161evi dekreti, smrtni mar\u0161 ob pobegu pred komunizmom na \u010ce\u0161kem, temne plati bli\u017enje zgodovine.<\/p>\n

\"Prase\"<\/a>

Prase<\/p><\/div>\n

Pogledali smo si razstavo gumbov, jaz sem zakro\u017eil \u0161e do va\u0161kega pokopali\u0161\u010da in nekaj hi\u0161k v srednji vrsti, potem pa smo \u017ee stopali proti parkiri\u0161\u010du. De\u017e je po\u010dasi ponehal, le velike lu\u017ee so \u0161e spominjale na dopoldansko mo\u010do. \u010cas je bil za kosilo. Po njem smo se odpeljali proti kraju Asparn an der Zaya, tam na\u0161li pravo pot do muzeja prazgodovine ob gradu Asparn, parkirali in se odpravili proti vhodu (48.588369 16.491387).<\/p>\n

\"Cerkvica\"<\/a>

Cerkvica<\/p><\/div>\n

Na blagajni sta dekleti dobili vpra\u0161alnike, odlo\u010dili smo se, da si najprej ogledamo notranjost gradu in razstavo v njegovih prostorih, potem pa sko\u010dimo \u0161e na ogled prazgodovinskih bivali\u0161\u010d za gradom. \u0160li smo skozi veliko vhodno dvorano v nadstropju, re\u0161evali kviz in ob tem opazovali ostanke preteklosti.<\/p>\n

\"Grad<\/a>

Grad Asparn an der Zaya<\/p><\/div>\n

Ko smo zavili v del razstavnih prostorov, ki jih je opredeljevala dolo\u010dena barva, je za\u010delo glasno tuliti. Alarm. Toda mi se nismo ni\u010desar dotaknili. Do nas je pri\u0161el Peter z dru\u017eino in skupaj smo se nasmejali prebrisanim idejam o tem, zakaj se je alarm spro\u017eil. Ko sem od\u0161el do blagajne \u0161e po vpra\u0161alnike za Nejca in \u017dana, pa sem ostrmel.<\/p>\n

\"Ob<\/a>

Ob re\u0161evanju kviza<\/p><\/div>\n

V pritli\u010dju je bilo polno gasilcev, pred gradom njihovih avtomobilov. Receptor mi je pojasnil, da se je spro\u017eil po\u017earni alarm in se celo po\u0161alil, \u010de sem morebiti kadil. Pa kaj \u0161e? Ogledali smo si razstavo zeli\u0161\u010d, ki so neko\u010d zaradi svojih posebnosti veljale za \u010darovni\u0161ke rastline, raznih mask.<\/p>\n

\"Zelena<\/a>

Zelena soba<\/p><\/div>\n

\u0160li smo mimo \u0161tevilnih vitrin z ostanki kerami\u010dnih posod, oro\u017eja. Spoznavali \u017eivljenje davno pred izumi, ki danes oblikujejo na\u0161 vsakdan. Videli smo makete bivali\u0161\u010d in re\u0161ili kviz do konca. Otroci so zanj dobili \u017eivopisne kamen\u010dke, potem pa smo po nasvetu receptorja \u017ee odhiteli do kova\u010dije na odprtem delu muzeja.<\/p>\n

\"Vitrine<\/a>

Vitrine s preteklostjo<\/p><\/div>\n

Tam je samo danes potekal prikaz kova\u0161kih spretnosti. Opazovali smo \u017eare\u010de oglje in te\u017eavno kovanje izdelkov brez katerih si neko\u010d skoraj niso mogli predstavljati \u017eivljenja. Ko se je ura \u017ee mo\u010dno pribli\u017eala \u010dasu zapiranja, smo se mimo recepcije napotili do avtodoma. Ve\u010der je vabil na sprehod po mestecu.<\/p>\n

\"Kova\u010dija\"<\/a>

Kova\u010dija<\/p><\/div>\n

Lokalne znamenitosti smo spoznavali s pomo\u010djo namigov ob iskanju stopenj multicacha. Zanimivo. Ko so na\u0161a dekleta obupala, smo se preostali odlo\u010dili, da jo mahnemo \u010dez polje do rde\u010dega kri\u017ea. Ravno prav smo se premigali. Pri kri\u017eu smo obrnili in se vrnili tja, kjer naj bi se kon\u010dal na\u0161 multi. Sredi polja? Nekaj ni v redu.<\/p>\n

\"\u017derjavica\"<\/a>

\u017derjavica<\/p><\/div>\n

\u0160e enkrat smo prebrali tekst in kmalu mi je bilo jasno, da sem tekst prevajal malce povr\u0161no. Od\u0161li smo do spomenika, nedale\u010d od parkiri\u0161\u010da, in popravili napako. Sedaj smo morali le \u0161e zaokro\u017eiti okoli gradu in \u017ee smo \u0161katlico dr\u017eali v svoji roki. Ve\u010der je minil tako, kot \u017ee kar nekaj njih poprej.<\/p>\n

\"Sprehod<\/a>

Sprehod skozi kraj Asparn<\/p><\/div>\n

Tastari smo klepetali, otroci pa zijali kot za\u010darani v ekran. Vsakomur svoje. Okoli devetih so za\u010deli okoli nas kapljati avtomobili, predstava v bli\u017enji gostilni jih je privabila. Med tem, ko smo njihov prihod \u0161e sli\u0161ali, pa nas pri odhodu skoraj niso ve\u010d zmotili. Smo \u017ee spali\u2026<\/p>\n

\u010cAROVNICE, SCHLOSS WILFERSDORF, NONSEUM, MIKULOV \u2013 9.8.2011<\/strong> \u2013 Zjutraj, tam enkrat po zajtrku, smo se odvlekli do vhoda. Seveda po tem, ko so otroci dodobra preizkusili igrala pred gradom.<\/p>\n

\n

\"Jutranji<\/a>

Jutranji grad<\/p><\/div>\n

Pri\u010dakal nas je isti receptor. Tokrat nismo zavili desno na stopnice, temve\u010d smo od\u0161li naravnost v park. Tam so pripravili rekonstrukcijo bivali\u0161\u010d vse od \u010dasov, ko so na\u0161i davni predniki, oble\u010deni v ko\u017ee, na \u017ear vrgli mamutov \u0161nicel, do \u010dasov Keltov. \u0160e posebej njihovo sveti\u0161\u010de je bilo zanimivo, z rogatim bogom vred.<\/p>\n

\"Kako<\/a>

Kako so \u017eiveli neko\u010d...<\/p><\/div>\n

Preproste zemljanke lovcev in indijanski \u0161otori na za\u010detku so nas peljale \u010dez zgodovinska obdobja do ko\u010d, pri katerih smo kar izbuljili o\u010di. Otroci so skakali naokoli in se v lovu zabavali po svoje. Loki, pripomo\u010dki za kuho, le\u017ei\u0161\u010da. Vse je bilo videti, kot bi Brkati som ravnokar vstal z le\u017ei\u0161\u010da. Tastari smo poznavalsko ob\u010dudovali gradbene dose\u017eke izpred tiso\u010dletij.<\/p>\n

\"Keltsko<\/a>

Keltsko sveti\u0161\u010de<\/p><\/div>\n

V kova\u010diji je bilo danes vse mirno, kova\u010di so se tu potili zgolj dan poprej. Zlate son\u010dnice so \u017ee lovile tople son\u010dne \u017earke, ko smo se \u0161e zadni\u010d ozrli na nenavadno naselbino in jo mahnili do avtodoma. Vo\u017enja do Mistelbacha ni bila dolga, parkirali smo na velikem parkiri\u0161\u010du nekoliko nad muzejskim centrom MZM (48.576832 16.574330).<\/p>\n

\"Rogati<\/a>

Rogati bog<\/p><\/div>\n

Spust do muzeja ni bil pretirano dolg, na vhodu pa nas je pri\u010dakala nekoliko mrka gospa. \u010cisto v skladu s tem, kar nas je \u010dakalo. Najprej smo zavili do osrednje razstave. \u010carovnice tako in druga\u010de. Ali vse kar ste hoteli vedeti o preganjanju \u010darovnic v srednjem veku, pa si niste upali vpra\u0161ati.<\/p>\n

\"Son\u010dnica\"<\/a>

Son\u010dnica<\/p><\/div>\n

Malo nas je sicer motilo, ker so bili vsi teksti v nem\u0161\u010dini, toda z nekaj domiselnosti, smo tudi kak\u0161no jezikovno luknjo presko\u010dili. Obleke \u010darovnic, njihovi amuleti, knjige, pripomo\u010dki za \u010daranje, zeli\u0161\u010da. \u010carovni\u0161ki procesi, izpovedi in pisma ujetih \u010darovnic in \u010darovnikov. Mu\u010denje, zasmehovanje, kazni.<\/p>\n

\"Muzej<\/a>

Muzej \u010darovni\u0161tva<\/p><\/div>\n

Kruti srednji vek. \u010ceprav je verjetno vsak \u010das grozen, \u010de ga le gleda\u0161 z neke zgodovinske distance. Najbolj nas je pretresla predstavitev, kjer na filmu poslu\u0161a\u0161 izpovedi \u00bb\u010darovnic\u00ab, zapisanih v inkvizicijskih knjigah. Ob tem se dejansko postavi\u0161 v njihovo ko\u017eo in tako sam izbira\u0161, kako bo\u0161 odgovoril.<\/p>\n

\"Le<\/a>

Le kaj ju tako zanimajo uroki in \u010darovni\u0161ki pripomo\u010dki?<\/p><\/div>\n

Priznal ali zanikal, norel ali prosil za milost. Saj kon\u010dno je bilo vseeno. \u010ce nisi podlegel \u017ee med mu\u010denjem, si kon\u010dal na vislicah ali grmadi. \u0160tevilke o \u010darovni\u0161kih procesih in \u0161tevilu \u010darovnic so bile zastra\u0161ujo\u010de. Pentagrami, nagrobniki, posledice \u00bb\u010daranja\u00ab. Noro. Toda ko bi vedeli, kaj nas \u0161e \u010daka.<\/p>\n

\"Ne<\/a>

Ne glede na odgovore...vedno se je kon\u010dalo enako!<\/p><\/div>\n

Pustili smo se namre\u010d zapeljati razstavi Hermanna Nitzscha in njegovih umetnij iz Duerckheim kolekcije. Kako opisati zadevo? Ni priporo\u010dljivo za mladino pod 15 let in tiste s slabimi \u017eelodci. Umetnost pa podobna \u00bbumetni\u0161kemu\u00ab vrtanju s svedrom v koleno pred leti na slovenski obali. Kri, kri in \u0161e enkrat kri.<\/p>\n

\"Bizarna<\/a>

Bizarna razstava<\/p><\/div>\n

Okrvavljena platna, stene, oltarji. Slike z njegovih performensov, kjer ljudi obmetavajo z \u017eivalsko krvjo, organi, kjer v preddverju eminentne dunajske stavbe v pra\u0161i\u010da nad enim od akterjev vedno znova tla\u010dijo in me\u010dkajo \u017eivalske organe, dolivajo kri, me\u0161ajo in tla\u010dijo ter prena\u0161ajo sem in tja. Komu slabo? Kaj bi \u0161ele bilo, \u010de bi gledali film.<\/p>\n

\"Random<\/a>

Random Noise<\/p><\/div>\n

Veliko bolj umirjena in za okus povpre\u010dnega smrtnika sprejemljiva je bila razstava Michaela Kosa Random Noise. Slike, narejene iz prepognjenih zemljevidov, kamniti bloki, \u00bbse\u0161iti\u00ab skupaj. Zanimivo. Vrnili smo se na parkiri\u0161\u010de, kjer so se dekleta za\u010dela ukvarjati s kosilom, jaz pa sem sledil Petru in fantoma do razgledi\u0161\u010da nad vinogradi.<\/p>\n

\"Muzej<\/a>

Muzej MZM<\/p><\/div>\n

Zanimivo, toda tistega, zaradi \u010desar smo pri\u0161li, nismo na\u0161li. Malo poklapano smo se vrnili na kosilo, po njem pa odpeljali proti severu. Med vo\u017enjo je Peter kar naenkrat zagledal tablo z oznako za avtodom in hkrati ugotovil, da je poleg tudi znamenitost, vklju\u010dena v na\u0161o kartico.<\/p>\n

\"Dvorec<\/a>

Dvorec Wilfersdorf<\/p><\/div>\n

Seveda smo obrnili in parkirali pred dvorcem Wilfersdorf v istoimenskem kraju (48.585907 16.645970). Hitro smo na\u0161li zaklad, skrit v bli\u017eini, potem pa \u017ee to\u010dili vodo v vse mo\u017eno, kar smo na\u0161li. Na hitro smo v bli\u017enjem strani\u0161\u010du \u0161e izpraznili strani\u0161\u010da in bili tako preskrbljeni za lep \u010das. Razstavo v dvorcu o dru\u017eini Liechtenstein smo si ogledali na hitro, prav veliko zanimivega namre\u010d ni bilo.<\/p>\n

\"Zgodovina<\/a>

Zgodovina plemenitih Liechtensteinov<\/p><\/div>\n

Jaz sem se sprehodil \u0161e skozi domovinski muzej, ki pa deklet s svojo dokaj skromno zbirko ni pretirano pritegnil. Je bila pa gospa, ki je o posameznih eksponatih znala povedati marsikaj, toliko bolj zanimiva. In tudi nadvse prijazna. Hvale\u017eno je vzela \u0161e kartice in ozna\u010dila, da smo jih obiskali. To jim veliko pomeni, od vsakega obiskovalca verjetno tudi nekaj dobijo.<\/p>\n

\"Najbolj<\/a>

Najbolj neumni izumi vseh \u010dasov<\/p><\/div>\n

Ker se je dan \u017ee krepko preve\u0161al v popoldan, se nismo smeli ni\u010d obirati. Odpeljali smo naprej do kraja Herrnbaumgarten. Kraj je malce od\u0161tekan, kar nakazujejo \u017ee ob prihodu v vas vrvi z obe\u0161enimi nogavicami. Nas je bolj zanimal muzej Nonseum (48.697261 16.679697).<\/p>\n

\"Najve\u010dja<\/a>

Najve\u010dja zbirka lukenj v gumbih<\/p><\/div>\n

Gre za razstavo najbolj nenavadnih in norih izumov. Nekaj jih je bilo doma\u010de pameti, nekaj uvo\u017eenih. Ob razlagi pri vsakem izmed njih, si je bilo mogo\u010de ogledati tudi film, kjer so igralci demonstrirali uporabo. Trobenta z namerilnikom, da igralec lahko to\u010dno zadene ton, rokavice z belimi in \u010drnimi prsti za la\u017eje igranje klavirja.<\/p>\n

\"Ro\u010dni<\/a>

Ro\u010dni tu\u0161<\/p><\/div>\n

Sesalec, ki ga pumpa\u0161 ob hoji, najve\u010dja zbirka lukenj v gumbih, kosilnica z ovco, avtomat za pleskanje ograje, razli\u010dne izvedbe sank, izjemno uporaben ro\u010dni tu\u0161, pisoar, ki ga potegne\u0161 nad strani\u0161\u010dno \u0161koljko, polavtomatski prst za vrtanje po nosu, maslo v stiku, naprava za navijanje nudlov, ni da ni.<\/p>\n

\"Nonseum\"<\/a>

Nonseum<\/p><\/div>\n

Ura je bila \u017ee \u010dez \u010das zapiranja, mi pa smo \u0161e kar raziskovali zanimive (beri nore) izume. Nismo hoteli ni\u010desar izpustiti. Do meje ni bilo ve\u010d dale\u010d, mogo\u010dni grad sredi mesta Mikulov pa je kazal, da do na\u0161ega cilja tudi ne. Parkirali smo pred Billo, potem pa avtodoma raje prestavili na parkiri\u0161\u010de pri neke vrste \u0161portnem centru in bazenih (48.801493 16.633565).<\/p>\n

\"Mikulov\"<\/a>

Mikulov<\/p><\/div>\n

Odli\u010dno izhodi\u0161\u010de za raziskovanje mesteca. Pravo smer nam je kazal grad, tako da zgre\u0161iti nismo mogli. Pri\u0161li smo do zgodovinskega trga v samem centru, jo mimo kipa Svete Trojice mahnili do informacij, od tam pa na obzidja gradu. Notranjost bo po\u010dakala do naslednjega dne, je bilo le malo pozno, da bi bila vrata \u0161e odprta.<\/p>\n

\"Kozi<\/a>

Kozi Hradek<\/p><\/div>\n

Ajda je prva na\u0161la zakladek na razglednem balkon\u010dku, bil sem prav ponosen nanjo. Vreme se je v trenutku poslab\u0161alo, veter in pr\u0161enje sta odna\u0161ala de\u017enike in bi\u010dala v obraz. Pri sinagogi na drugi strani gradu smo razmi\u0161ljali kam. Ker se je slabo vreme kon\u010dalo tako, kot za\u010delo, smo sklenili, da se \u0161e danes vzpnemo na Kozi Hradek, komaj omembe vredno vzpetino blizu centra.<\/p>\n

\"Mikulov<\/a>

Mikulov in Sveti hrib<\/p><\/div>\n

Zato pa toliko bolj razgledno. Vzpon ni bil naporen, le \u017dan se je nekam zaplezal, ko je iskal \u010disto samosvojo pot do vrha. Nas je kar malo zaskrbelo. Pa se je le re\u0161il iz mi\u0161nice in sre\u010dno pri\u0161el za nami. Stolp na vrhu je bil zaprt, razgled pa zato ni\u010d manj lep. Sveti hrib na drugi strani mesta nas je izzival. Tako zelo, da smo ugotovili, da bo za vzpon \u0161e danes dovolj \u010dasa.<\/p>\n

\"Igra<\/a>

Igra svetlobe<\/p><\/div>\n

In smo \u0161li. Mimo \u017eidovskega pokopali\u0161\u010da smo se spustili znova v center, stopali mimo grobnice Dietrichsteinov in na drugi strani ob kri\u017eevem potu znova zagrizli v strmino. Da je razgledi\u0161\u010de priljubljeno, je kazalo veliko \u0161tevilo sprehajalcev. Ravno smo si dobro razmigali noge, ko smo bili \u017ee na vrhu.<\/p>\n

\"Grobnica<\/a>

Grobnica Dietrichsteinov<\/p><\/div>\n

Sprehodili smo se mimo kapel in \u0161li \u0161e naprej do cerkvice, ki so jo obnovili z evropskimi sredstvi. In jo potem gladko pustili osami in propadanju. Neverjetno. Obrnili smo in na gri\u010du ugotovili, da je tu skrit tudi zakladek. Toda morali bi \u017ee ob vzponu \u0161teti kipe v kapelah kri\u017eevega pota.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na Svetem hribu<\/p><\/div>\n

Maja in Martina sta s seboj vzeli \u0161e \u017divo in med spustom so izpolnile nalogo. Mi smo med tem sedeli na vrhu, opazovali son\u010dni zahod in \u017ee malo brskali naokoli. Dva zaljubljenca sta si na klopco v bli\u017eini prinesla celo buteljko vina. Romanti\u010dno.<\/p>\n

\"Ve\u010derno<\/a>

Ve\u010derno mesto<\/p><\/div>\n

Ko smo dobili podatke, smo izra\u010dunali koordinate, v temi lomastili naokoli in potem pod skalo na travniku pod vrhom na\u0161li \u0161katlico. Juhej. Pri\u017egali smo baterije in se napotili proti osvetljenemu mestu pod nami. Sprehod po mestnih ulicah pozno zve\u010der je bil zanimiv, tako zelo, da sva ga s Petrom \u0161e malo podalj\u0161ala.<\/p>\n

\"Lahko<\/a>

Lahko no\u010d...<\/p><\/div>\n

Potem pa od\u0161la nazaj v avtodom na klepet. In spanec. Dan je bil dokaj naporen.<\/p>\n

MIKULOV, MORAVSKI KRAS \u2013 10.8.2011<\/strong> \u2013 Pome\u017eikali smo zaspano v jutro in po zajtrku od\u0161li proti centru. Grad nas je vabil \u017ee od dneva poprej, sklenili smo si ga ogledati. Pla\u010dali smo karte in nato iz razgledne plo\u0161\u010dadi opazovali mesto, ki se je prebudilo.<\/p>\n

\"Grad<\/a>

Grad Mikulov<\/p><\/div>\n

Z vodi\u010dko smo od\u0161li v notranje prostore gradu. Ker originalne opreme ni ostalo veliko, so v sobane postavili razstavo posameznih slogov, od gotike, prek renesanse, baroka\u2026 Pohi\u0161tvo in slogovno razli\u010dni predmeti od \u010dasov, ko so Dietrichsteini grad zgradili, so bili vsekakor zanimivi in predvsem tudi pou\u010dni.<\/p>\n

\"Galerija<\/a>

Galerija Dietrichsteinov<\/p><\/div>\n

Vodi\u010dko smo spustili naprej, zato smo lahko hitro naredili \u0161e kak\u0161no fotografijo. Za spomin seveda. Na\u0161e popotovanje skozi \u010das se je nadaljevalo v galeriji nekdanjih lastnikov gradu. V tema\u010dni vitrini je bila razstavljena mrli\u0161ka obleka Margarete Francesce Lobkowicz iz tretje generacije mikulovskih Dietrichsteinov.<\/span><\/p>\n

\"Sani\"<\/a>

Sani<\/p><\/div>\n

Videli smo strelne tar\u010de, vaze, sanke, mizice in stole. \u010cez dvori\u0161\u010de smo se sprehodili v knji\u017enico z vrsto starinskih knjig, globusov. Vsekakor zanimivo. Sledil je ogled razstave vinogradni\u0161tva. Mikulov namre\u010d le\u017ei na Ju\u017enem Moravskem, ki je tudi vinorodna pokrajina.<\/p>\n

\"Knji\u017enica\"<\/a>

Knji\u017enica<\/p><\/div>\n

Najve\u010dja znamenitost je poleg velikih pre\u0161 nedvomno ogromen sod, ki je lahko vseboval kar 1014 hektolitrov vina. Manj\u0161e pre\u0161e, sodi in sod\u010dki, kadice. Vse, kar dober vinogradnik potrebuje. S tem je bilo vodenje zaklju\u010deno, karte pa so nam omogo\u010dale \u0161e ogled razstave v kleti gradu.<\/p>\n

\"Sod<\/a>

Sod velikan...<\/p><\/div>\n

Na poti do vhoda smo se za\u010dudili nenavadnemu spomeniku. Lobanji na kle\u010de\u010dem \u010dloveku. \u0160e bolj smo se za\u010dudili Ajdi, ki je v lobanjo zlezla. Ne more\u0161 verjeti. Sem \u017ee razmi\u0161ljal, kako bodo morali razrezati neprecenljivo umetni\u0161ko delo, da jo dobijo ven, ko se je sama splazila iz bronastega objema.<\/p>\n

\"Zlezla<\/a>

Zlezla sem mu v glavo...<\/p><\/div>\n

Po stopnicah smo se spustili do predmetov, ki ka\u017eejo na prisotnost Rimljanov in Germanov v tem obmo\u010dju. Polomljeni glavniki, razbiti in celi ostanki kerami\u010dnih posod, nakit, okostja, stekleni\u010dke, oro\u017eje, kovanci. Drugi so bili hitro mimo, midva z \u017divo pa sva si vzela \u010das. Naju je zgodovina kar pritegnila.<\/p>\n

\"Kostko\"<\/a>

Kostko<\/p><\/div>\n

Rekonstrukcija germanske ko\u010de prikazuje opremo in tipi\u010dne predmete, ki so jih pred stoletji uporabljali. Znova pod obla\u010dnim nebom smo se \u010dez glavni trg sprehodili do parka pod mestom, tam poiskali angela brez rok\u2026hm, le kako smo vedeli zanj. Nato pa stopali proti avtodomu.<\/p>\n

\"Sledovi<\/a>

Sledovi preteklosti<\/p><\/div>\n

Peter je raziskal eno izmed trgovin v centru, jaz sem od\u0161el po pivo in nekaj malenkosti v Billo. Potem pa smo po zgodnjem kosilu \u017ee mahali Mikulovu v slovo in peljali proti Brnu. Mislil sem, da ga bomo obvozili, pa temu ni bilo tako. Skozi center, tik pod katedralo na gri\u010du, smo peljali v najve\u010dji gne\u010di.<\/p>\n

\"Brno\"<\/a>

Brno<\/p><\/div>\n

Da se ne bomo ustavljali, je bilo sklenjeno \u017ee predhodno. Velikih mest si na tem popotovanju res nismo \u017eeleli. Ko smo se izvili iz gne\u010de, smo spet la\u017eje zadihali. Peljali smo do mesteca Blansko in pred njim zavili v smer proti Moravskemu krasu. Takoj za zavojem smo se sprehodili do kipa Aresa, nato pa nadaljevali vo\u017enjo do parkiri\u0161\u010da za avtobuse pri Skalnem Mlynu (49.361977 16.709866).<\/p>\n

\"Pri<\/a>

Pri spomeniku Frati\u0161ku Krenku<\/p><\/div>\n

Maja je naredila pozno kosilo, jaz sem poklepetal z nem\u0161kim avtodomarjem, nato pa smo skupaj s Petrom od\u0161li na sprehod. Najprej nas je \u010dakalo nekaj vzpona, ko smo \u0161li mimo spomenika Frati\u0161ku Krenku, pa se je steza za\u010dela po\u010dasi spu\u0161\u010dati. Hoje je bilo kar nekaj, toda ob prijetnem klepetu smo komaj opazili, da smo \u017ee pri veliki udornici Macocha.<\/p>\n

\"Tu<\/a>

Tu doli se je pognala zlobna ma\u010deha...<\/p><\/div>\n

Stopili smo na zgornje razgledi\u0161\u010de in ob pogledu v globino se nam je kar zavrtelo. Pribli\u017eno 140 metrov pod nami je bilo konec navpi\u010dnice. Pofotkali smo globino, sami sebe nad njo, ugotavljali ob pogovoru s starej\u0161im mo\u0161kim, da si slovanski jeziki res niso tako dale\u010d vsaksebi, nato pa \u017ee prepri\u010devali gospodi\u010dno pri prodajalni sladoleda, da zapira ravno malo prezgodaj.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled s spodnjega na zgornje razgledi\u0161\u010de<\/p><\/div>\n

S sladoledi v rokah smo se po stezi za\u010deli spu\u0161\u010dati do spodnjega razgledi\u0161\u010da, od koder se je lepo videlo mesto, kjer bomo naslednji dan stopali prav po dnu udornice. Spust smo nadaljevali do ceste, po kateri smo mimo (ali seveda skozi) Hudi\u010deva vrata (\u010certova branka) \u0161li do spodnje postaje \u017ei\u010dnice in vhoda v jamo Punkevni. Tu bomo \u0161li jutri v podzemlje.<\/p>\n

\"Hudi\u010deva<\/a>

Hudi\u010deva vrata<\/p><\/div>\n

\u010cakalo nas je \u0161e dva kilometra hoje do na\u0161ega avtodoma. Hoja ob vodi, pod visokimi stenami, skoraj \u017ee v mraku, je bila skrivnostna. Na\u0161li smo zakladek, posve\u010den enemu izmed speleologov, nato pa nadaljevali s hojo. Utrujenost je otroke minila takoj, ko so sko\u010dili v avtodom in za\u010deli pripravljati vse za ve\u010derni film.<\/p>\n

\"Luknja\"<\/a>

Luknja<\/p><\/div>\n

Midva s Petrom sva od\u0161la pa \u0161e malo naprej. Hodila sva mimo vhoda v jamo Katerinska in vi\u0161je iskala zaklad. Jaz sem ob tem skozi neverjetno nizko luknjo zlezel v jamo, ki se je po nekaj deset metrih zaklju\u010dila z zaprtimi vrati. Ob vrnitvi je Peter \u017ee na\u0161el zakladek in sicer na drugi strani ceste. Vrnila sva se do parkiri\u0161\u010da, od tam pa sem sam \u0161vignil po poti navzgor.<\/p>\n

\"Skozi<\/a>

Skozi to o\u017eino sem lezel...noro!<\/p><\/div>\n

Znova sem \u0161el do spomenika Krenku, tam izra\u010dunal koordinate \u0161katlice in nadaljeval skoraj do udornice. Navigacija me je malo sprehajala sem in tja, preden sem kon\u010dno na\u0161el pravi \u0161tor. Ko sem jo mahal nazaj, je bilo vedno bolj temno, no\u010d je legala na zemljo. Zadnji spust sem v popolni temi pretekel, kot blisk \u0161inil \u010dez parkiri\u0161\u010de in \u017ee v avtodomu dobil prijetno hladno osve\u017eitev.<\/p>\n

\"\u0160tor\"<\/a>

\u0160tor<\/p><\/div>\n

Klepet se tokrat ni tako zavlekel, utrujenost nas je \u017ee zmagovala, naslednji dan pa bo treba zgodaj vstati. Zaradi zasedenosti smo izlet v jamo rezervirali \u017ee en teden prej.<\/p>\n

JAMA PUNKEVNI, OLOMOUC, VE\u010cERNI LITOMY\u0160L \u2013 11.8.2011<\/strong> \u2013 Zjutraj smo jo najprej mahnili do turisti\u010dnih informacij, kjer smo kupili karte, blagajni\u010darka pa nam je po ponovitvi gesla izro\u010dila tudi veliko leseno skrinjo. Se ve, zakaj.<\/p>\n

\n

\"Moravski<\/a>

Moravski kras<\/p><\/div>\n

Po zajtrku smo se kar toplo oblekli in se odpravili pe\u0161 do vhoda. \u017de od dneva poprej smo vedeli, koliko nam bo vzela hoja, zamuditi nismo smeli. Tako je bilo nekaj \u017eiv\u010dnosti, saj se je \u017diva odlo\u010dila, da bo ravno danes dan za\u010dela s cmerjenjem in po\u010dasno hojo. Vseeno sta z Majo pri\u0161li pravo\u010dasno, volja se je vidno izbolj\u0161evala.<\/p>\n

\"Romeo<\/a>

Romeo in Julija<\/p><\/div>\n

\u017de smo se s svojo skupino napotili v podzemlje. Najprej smo pri\u0161li v galerijo, kjer smo izvedeli osnovne podatke o sami jami in njenem odkrivanju. Hkrati so se \u017ee tu \u00bbpokazale\u00ab nekatere nenavadne oblike, na katere je kot po navadi v tak\u0161nih luknjah, vodi\u010dka navdu\u0161eno opozarjala. Stopali smo naprej mimo zrcalnega jezerca, kapnikov razli\u010dnih oblik in velikosti je bilo res veliko.<\/p>\n

\"Kamnite<\/a>

Kamnite zavese<\/p><\/div>\n

\u0160li smo skozi veliko dvorano, gledali, do kod je neko\u010d segla voda. Ob spustu smo videli dva kapnika, stalagmit in stalaktit, ki sta bila tik na tem, da se zdru\u017eita. Toda ne bosta se nikoli, kot je pojasnil vodi\u010d, saj vode tu ni ve\u010d in sta tako prenehala rasti. Romeo in Julija, itak. Velike zavese, katedrala, kapnika, ki sta bila videti kot vazi. Eden je na vrhu imel \u010disto ravno povr\u0161ino.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na dnu udornice<\/p><\/div>\n

Tunel nas je pripeljal na dnevno svetlobo. Kar jo je na dnu udornice Macocha sploh bilo. Izvedeli smo, kako je do udora pri\u0161lo, kak\u0161na je globina, kako so pred stoletji prilezli tu doli. In pa seveda zgodbo o imenu. Macocha namre\u010d pomeni ma\u010deha. Ta naj bi hotela svoje pastorke vre\u010di dol. Ko so njeno namero razkrinkali, se je v globino vrgla kar sama. Sledilo ji je \u0161e veliko \u017eivljenja naveli\u010danih posameznikov. \u017dalostno.<\/p>\n

\"Hlastanje<\/a>

Hlastanje po svetlobi<\/p><\/div>\n

Znova smo proniknili v podzemlje in pri\u0161li do \u010dolni\u010dev. Z enim od njih smo se odpeljali po jamskih rovih. V\u010dasih je bilo treba kar popaziti. Ko sem se enkrat preve\u010d obra\u010dal, sem jo dobil malo po glavi. Pa ni\u010d zato, kamnu se menda ni ni\u010d poznalo. Tudi nekaj kapnikov je zdrselo mimo nas. Na pol poti smo naredili postanek in si ogledali \u0161e enega od suhih rovov.<\/p>\n

\"V<\/a>

V suhem rovu<\/p><\/div>\n

Tudi ta je bil poln kapni\u0161kega okrasja, lepi beli stalagmiti, stebri in zavese, nas niso pustili hladne. Super. Vrnili smo se do \u010dolna in odpeljali po rovih naprej iz jame. Tam smo se \u0161e pofotkali, lovili otroke, ki so nam u\u0161li v trgovino in se nato pogajali o tem, kaj je \u00bbnujno\u00ab treba kupiti. Odnesli smo jo z netopir\u010dkom na rezini kapnika. Huh.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na koncu vodne poti<\/p><\/div>\n

\u010cakal nas je \u0161e pohod nazaj do Skalnega mlyna, kjer smo znova zavili do turisti\u010dnih informacij, \u0161e enkrat povedali geslo in v leseni zaklad odlo\u017eili mojega prvega potovalnega hro\u0161\u010dka. Pivce za \u017eivce. Potem pa \u017ee odpeljali s parkiri\u0161\u010da. Pla\u010dila parkirnine ni zahteval nih\u010de, ponujali pa denarja tudi nismo. Spet na glavni cesti, smo se usmerili proti Olomoucu.<\/p>\n

\"Turisti\u010dne<\/a>

Turisti\u010dne informacije v Skalnem mlynu<\/p><\/div>\n

Ceste so bile tak\u0161ne kot pri nas. Torej dokaj v redu. Dokaj. Je \u0161lo pa zato precej gor in dol, levo in desno, sem in tja. Ker mi je navigacija odpovedala poslu\u0161nost, sem sledil Petru in ga le v\u010dasih po postaji povpra\u0161al, \u010de smo \u0161e prav. Maja, ki je vo\u017enji sledila po zemljevidu, je zatrjevala, da je vse v redu. Skozi gozdove in vasi, mimo voja\u0161kih obmo\u010dij, radarjev in nepreglednih polj, smo prispeli v Olomouc.<\/p>\n

\"Olomouc\"<\/a>

Olomouc<\/p><\/div>\n

Eno od turisti\u010dno najbolj podcenjenih mest, ga ogla\u0161uje Lonely planet. Bomo videli. Predlagal sem parkiranje ob ulici, kak\u0161en kilometer ven iz centra. Pa smo bili prehitro mimo. V samem centru smo o kak\u0161ni luknji, po mo\u017enosti \u0161e brezpla\u010dni, lahko le sanjali. Ko smo se \u017ee drugi\u010d ali tretji\u010d obrnili naokoli, je Peter zapeljal iz centra.<\/p>\n

\"Fontana\"<\/a>

Tritonova fontana<\/p><\/div>\n

Parkirali smo na makadamskem parkiri\u0161\u010du, v bli\u017eini cementarne. Ni bilo ravno elitno mesto, za pripravo kosila pa \u010disto dobro. Po njem smo se premaknili nazaj, torej nekoliko bli\u017eje centra mesta, in za cesto parkirali (49.598102 17.269696). Pod katedralo sv. Ven\u010deslava smo \u0161li proti Trgu republike s Tritonovo fontano in ob njem pokukali v cerkev device Marije sne\u017ene.<\/p>\n

\"Dinozaver\"<\/a>

Dinozaver<\/p><\/div>\n

Na enem od stranskih dvori\u0161\u010d smo zagledali sme\u0161nega dinozavra, narejenega iz odslu\u017eenih ra\u010dunalnikov, tipkovnic. Potem pa stopali mimo nekdanje jezuitske univerze in teolo\u0161ke fakultete do kapele sv. Jana Sarkandra. Tu so neko\u010d stali zapori, v katere so v za\u010detku 17. stoletja, v \u010dasu lokalnega preganjanja kristjanov, zaprli Jana Sarkandra in ga mu\u010dili do smrti.<\/p>\n

\"Kapela<\/a>

Kapela Jana Sarkandra<\/p><\/div>\n

Kapela je res pravi biser, v kleti pa so razstavljeni pripomo\u010dki, zaradi katerih je nesre\u010dni Jan smrt storil\u2026 Ogledali smo si cerkev sv. Mihaela in Dominikanski samostan, zlezli v zvonik, kjer pa razen zvonov nismo videli ni\u010desar. Polkna so bila zaprta, zato z razgledom ni bilo ni\u010d. Spustili smo se do Gornjega trga in \u0161li mimo vodnjaka Juliju Cezarju do mestne hi\u0161e.<\/p>\n

\"Kri\u017eni<\/a>

Kri\u017eni hodnik v dominikanskem samostanu<\/p><\/div>\n

Del nje je tudi astronomska ura, znamenita zaradi upodobljenih delavcev. Originalna ura je bila med drugo svetovno vojno uni\u010dena, kak\u0161na bo motivika po drugi svetovni vojni, pa je jasno. Spustili smo se do cerkve Svetoho Morica, ogromne gotske zgradbe, jo obkro\u017eili in ni\u010d ve\u010d kot to, potem pa vrnili na trg s Herkulovim vodnjakom in stolpom Svete trojice, ki je tudi del Unescove kulturne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n

\"Astronomska<\/a>

Astronomska ura<\/p><\/div>\n

Vanj se je nabasala skupina japon\u010dkov in notri so bili tako dolgo, dokler ni kon\u010dno vodi\u010du kapnilo, da zunaj \u010daka \u0161e veliko ljudi, ki bi radi vstopili. Pod mrkimi pogledi so po\u0161evnookci odraj\u017eali naprej, mi pa smo se po hitrem ogledu lo\u010dili. Peter se je odlo\u010dil popoldne zapraviti z zakladolovom, mi pa smo imeli druge \u017eelje in na\u010drte.<\/p>\n

\"Stolp<\/a>

Stolp svete trojice<\/p><\/div>\n

Spustili smo se na Dolnji trg in \u0161li mimo Neptunovega vodnjaka in Marijinega ku\u017enega znamenja. Med ozkimi uli\u010dicami bi se skoraj izgubili, nato pa smo le na\u0161li pot, ki nam je bila \u017ee znana in mimo nekdanjega jezuitskega u\u010ditelji\u0161\u010da stopali proti katedrali sv. Ven\u010deslava. Seveda smo si jo ogledali, z relikviarijem vred, nato pa \u017ee stopali nazaj proti avtodomu.<\/p>\n

\"Katedrala<\/a>

Katedrala sv. Ven\u010deslava<\/p><\/div>\n

Hoteli smo najti tudi zakladek, katerega koordinate smo dobili pri cerkvi. Vendar nam nikakor ni uspelo, tudi nama z Ajdo, ki sva na trgu pod cerkvijo ostala malo dlje, \u017eal ne. Iz Olomouca smo se odpeljali proti mestecu Litomy\u0161l. Iz mesta smo se izvili brez te\u017eav, vo\u017enja po vzporedni cesti pa je bila prav prijetna. Ni\u010d nismo pogre\u0161ali hitrej\u0161e sosednje asfaltne ka\u010de.<\/p>\n

\"Smetanov<\/a>

Smetanov trg v Litomy\u0161lu<\/p><\/div>\n

V mestu Litomy\u0161l smo zapeljali povsem v sredi\u0161\u010de mesta in parkirali na Smetanovem trgu (49.869633 16.311812). Seveda imena ni dobil po mle\u010dnem izdelku\u2026 V ve\u010dernem soncu smo se sprehodili ob \u010dudovito pisanih hi\u0161kah, zavili pri spomeniku skladatelju Smetani do gradu. Sence skulptur ob njem so risale nenavadne sence.<\/p>\n

\"Romeo<\/a>

Romeo in Julija, \u017ee drugi\u010d danes...<\/p><\/div>\n

\u010cez zanimiv park s skulpturo \u0161tirih deklet, ki se igrajo v vodi, smo \u0161li mimo cerkve Probo\u0161tsky chram nazaj do Smetanovega trga. Odpeljali smo se proti kraju Nove Hrady, kjer stoji tudi istoimenski dvorec. V ve\u010dernem mraku smo parkirali ob ribniku z ra\u010dkami (49.851957 16.143878), z Majo sva se sprehodila tudi do vhoda v dvorec.<\/p>\n

\"Dvorec<\/a>

Dvorec v Litomy\u0161lu<\/p><\/div>\n

Zaokro\u017eila sva \u0161e po kraju, vendar je bilo na\u0161e parkiri\u0161\u010de videti kar v redu, zato za premik ni bilo niti volje, niti potrebe. Ko se je na za\u010detku drevoreda ustavil avtodom, smo \u017ee vedeli, da je Peter. Pokazali smo mu, kje smo mi na\u0161li mesto in \u010disto zadovoljen je parkiral za nami.<\/p>\n

\"Dekleta\"<\/a>

Dekleta<\/p><\/div>\n

NOVE HRADY, LITOMY\u0160L, HRADEC KRALOVE \u2013 12.8.2011<\/strong> \u2013 Zjutraj sta bili dekleti kar zgodaj pokonci. Ali pa smo bili vsi pozni. Kakor gleda\u0161. Ra\u010dke so ju zanimale, sprehod pa ne. S Petrom in fantoma smo od\u0161li mimo vhoda v grad in nad kolesarskim muzejem do sen\u010dnice nad vodnjakom na zadnji strani gri\u010da.<\/p>\n

\n

\"Nove<\/a>

Nove Hrady<\/p><\/div>\n

Ko smo se vrnili do avtodoma, sta bila v hi\u0161ki ob parkiri\u0161\u010du \u017ee dva mladinca in pobirala parkirnino. Seveda smo jima brez te\u017eav dali tista dva evra. Ko pa sta za\u010dela moledovati, da bi avtomobile prestavili na sicer povsem praznem parkiri\u0161\u010du, smo hitro ugotovili, da angle\u0161ko ne znata.<\/p>\n

\"Kdaj<\/a>

Kdaj se bo \u017ee za\u010delo vodenje?<\/p><\/div>\n

Zato smo se pogovarjali kar tako, vsak po svoje in na koncu nekako sporazumeli, da avtodome pustimo kjer so, po ogledu pa se \u010dim prej odpeljemo. Po zajtrku smo od\u0161li do vhoda v grad, kupili vstopnice in po\u010dakali na za\u010detek vodenja. Grad je nekdanji lastnik po razpadu vzhodnega bloka dobil nazaj, menda v dokaj slabem stanju.<\/p>\n

\"Jedilnica\"<\/a>

Jedilnica<\/p><\/div>\n

Z obnovo se je kar potrudil, te\u017eje je bilo s pohi\u0161tvom, saj je to v glavnem izginilo. Zato je danes v sobanah mo\u017eno videti pohi\u0161tvo iz \u010de\u0161kega muzeja dekorativne umetnosti v Pragi. Po osnovni razlagi o gradu, njegovi zgodovini in lastnikih v pritli\u010dju, pod dru\u017einskim grbom in obveznim rogovjem \u0161tevilne jelenjadi, smo \u0161li na ogled soban v prvem nadstropju.<\/p>\n

\"Salon\"<\/a>

Salon<\/p><\/div>\n

Mimo spalnice smo pri\u0161li do poro\u010dne dvorane z zanimivo pe\u010djo in lestencem. \u0160e posebej pa je bil privla\u010den bar, ki se je odprl v stranski omari. Kar dobro zalo\u017een, samo postregel nam ni nih\u010de. Mone. Kabinet s knji\u017enico, jedilnica, lep pogled na park pred vhodom v dvorec z balkona. Zanimive ure, ki so odbijale nek drugi \u010das. Preprosta grajska kapela, porcelan.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na grajsko dvori\u0161\u010de<\/p><\/div>\n

Spustili smo se nazaj v pritli\u010dje in si tam pogledali \u0161e nekaj soban, opremljenih v razli\u010dnih slogih, kolikor je moje lai\u010dno oko lahko ugotovilo. Zanimivo. Ni nam bilo \u017eal kron za ogled. Postali smo \u0161e pred vhodom, nato pa stopali proti kri\u017eevemu poti. Ta vodi na gri\u010d nad dvorcem, kjer je dejansko stal prvotni grad, kot smo bili seznanjeni med vodenjem.<\/p>\n

\"Postaja<\/a>

Postaja kri\u017eevega potu<\/p><\/div>\n

Ostanki zidov so kazali, da je bilo res tako. Med spu\u0161\u010danjem nazaj proti parkiri\u0161\u010du smo nad sabo zagledali mogo\u010dnega jelena, ki je poziral kot pravi maneken. Sprehodili smo se \u0161e do \u017ee znane sen\u010dnice in potem ob postajah kri\u017eevega pota navzdol. Zgornja vrata so bila zaklenjena, zato smo se morali do parkiri\u0161\u010da vrniti po \u017ee znani poti.<\/p>\n

\"Jelen\"<\/a>

Jelen<\/p><\/div>\n

Vozila so ga \u017ee skoraj zapolnila, zato nam je bila skrb otro\u0161kih parkirnih mojstrov bolj jasna. Prijazno smo si pomahali, potem pa smo mi \u017ee peljali proti Litomy\u0161lu. Tam smo najprej pred lokalno trgovino ugotovili, da je \u010das parkiranja mo\u010dno omejen. Ker bi najini kravici te\u017eko skrili med mno\u017eico osebnih avtomobilov, smo se postavili v kolono in kar dolgo \u010dakali, da smo kon\u010dno lahko zapeljali na glavno cesto.<\/p>\n

\"Pozdrav\"<\/a>

Pozdrav<\/p><\/div>\n

Po nekaj sto metrih smo opazili table za parkiri\u0161\u010de za avtobuse, jim sledili in ob robu, kjer so bila zarisana tudi mesta za osebna vozila, parkirali (49.871566 16.307058). Napotili smo se \u010dez cesto in skozi mesto do dvorca. Tam smo kupili karte za vodenje po dvorcu, odlo\u010dili smo se za prvo turo, ki vklju\u010duje tudi posebej zanimivo gledali\u0161\u010de.<\/p>\n

\"Gremo<\/a>

Gremo na ogled!<\/p><\/div>\n

Ker smo do za\u010detka imeli \u0161e eno uro, smo se sprehodili po mestu. Znova smo \u0161li skozi nam \u017ee znani park s skulpturami, mimo cerkve Vzvi\u0161enega kri\u017ea navzdol proti Smetanovemu trgu. Tam smo firbcali po trgovinah, oropali bankomat, nato pa stopali nazaj proti dvorcu.<\/p>\n

\"Grajsko<\/a>

Grajsko gledali\u0161\u010de<\/p><\/div>\n

V slabi uri vodenja smo videli zanimivo starinsko gledali\u0161\u010de in reprezentan\u010dne sobane. Sprejemno dvorano, zeleni, modri in vladarski salon, veliko jedilnico. Vse je bilo urejeno tako, kot da bodo nekdanji lastniki ravnokar stopili skozi vrata, dvorne gospodi\u010dne \u0161e s pordelimi lici in gospodi\u010di zadr\u017eano vljudni.<\/p>\n

\"Grajske<\/a>

Delovna soba<\/p><\/div>\n

Slike na stenah so kot po navadi v tak\u0161nih zgradbah prikazovale znane bitke, kraje sveta, ki so neko\u010d veljali za eksoti\u010dne, danes pa so nam na dosegu roke. Zanimivo je, da so imeli dve glasbeni sobi in sicer lo\u010deno za gospe in gospode. Morebiti so se \u017ee takrat okusi razlikovali.<\/p>\n

\"Salon\"<\/a>

Salon<\/p><\/div>\n

Ali pa so zgolj gospodje radi v miru pokadili cigaro in ob bolj posko\u010dnih ritmih razdrli kak\u0161no \u0161alo, nevredno ob\u010dutljivih \u017eenskih u\u0161es. V zadnji sobi ogleda so bile po stenah velike slike konj. Vodi\u010d nam je razlo\u017eil, da so bile stopnice v prvo nadstropje bolj polo\u017ene in \u0161iroke, saj so v to sobano gospodje kar prijezdili. Neverjetno.<\/p>\n

\"Kje<\/a>

Kje pa so la\u010dni gostje?<\/p><\/div>\n

Sprehodili smo se po kri\u017enih hodnikih in tako tudi od zgoraj pogledali na dvori\u0161\u010de dvorca.\u00a0Ali zanimiva son\u010dna ura na zidu nasproti nas ka\u017ee prav, nismo preverjali. Po ogledu smo od\u0161li iz dvorca in \u010dez dvori\u0161\u010de do sosednje zgradbe. Neko\u010d je bila to dvorna pivovarna. Ne vem, \u010de danes tu \u0161e varijo pivo, se je pa v zgradbi rodil skladatelj Bedrich Smetana.<\/p>\n

\"Soba<\/a>

Soba v katero je gospoda prijahala<\/p><\/div>\n

Pogledali smo si salon, delovno mizo in predvsem tudi spalnico, v kateri je neko\u010d vekal kasneje tako slavni skladatelj.\u00a0Spalnica je bila skoraj \u0161partansko preprosta, vendar okusno opremljena, zibelka in postelja za mladinca z varovalno ograjo pa sta kazali na mladost lastnikov.<\/p>\n

\"Tu<\/a>

Tu se je rodil mali Smetana<\/p><\/div>\n

Bogsigavedi kdaj se je zadnje dete igralo s konji\u010dkoma, ki sta stala ob postelji star\u0161ev.\u00a0\u017denski del na\u0161e dru\u0161\u010dine se je odpravil po ogledu nazaj proti avtodomom, mo\u0161ki del pa je \u0161el ob re\u010dici, na\u0161el \u0161e nekaj skritih \u0161katlic, nato pa zakro\u017eil nazaj na kosilo.<\/p>\n

\"Hradec<\/a>

Hradec Kralove<\/p><\/div>\n

Po njem ura ni bila ve\u010d prav zgodnja, odpeljali smo se proti severozahodu, na\u0161 cilj je bilo mesto Hradec Kralove. Vo\u017enja ni bila kaj posebnega, le na luknje je bilo treba paziti. Ugotovili smo, da je to ob\u010dasno prav zna\u010dilnost \u010de\u0161kih cest. Lep asfalt, potem pa kar iz ni\u010d, gromozanska luknja. Podnevi se jo je \u017ee videlo, pono\u010di je bilo pa treba voziti previdneje.<\/p>\n

\"Katedrala<\/a>

Katedrala in \u010crni zvonik<\/p><\/div>\n

V mestu smo navigirali povsem v sredi\u0161\u010de in na glavnem trgu pred katedralo ugotavljali, da je parkiri\u0161\u010de pla\u010dljivo cel dan. Zato smo sklenili, da parkiramo le malo izven najo\u017ejega centra. Vendar smo se brez ob\u010dutka za smer zapletli v labirint ozkih enosmernih ulic, prekritih s kockami in povrh dokaj zaparkiranih.<\/p>\n

\"Notranjost<\/a>

Notranjost katedrale<\/p><\/div>\n

Pretreseni smo se obra\u010dali, kamor je bilo sploh mo\u017eno in kon\u010dno seveda pristali znova na osrednjem trgu (50.209290 15.832186). Vsega smo imeli zadosti, parkirali smo in pla\u010dali no\u010dno pav\u0161alno tarifo, ki pa vseeno ni bila pretirano visoka. Sprehodili smo se do stolpa ob katedrali, vendar mo\u010di za vzpon nismo imeli. Je pa Peter v grmovju ob stolpu zagledal torbico in jo izro\u010dil \u017eenski, ki je pobirala vstopnino.<\/p>\n

\"Spomenik<\/a>

Spomenik Janezu Pavlu ll. <\/p><\/div>\n

\u017de \u010dez minuto ali dve je bila na mestu policija, ki jo je prevzela v nadaljnjo obravnavo. Mi smo stopili v katedralo sv. Duha in si jo ogledali, potem pa je Peter sklenil, da sko\u010di naokoli in poi\u0161\u010de \u0161e kak\u0161en zakladek. Toda tokrat je do\u017eivel dru\u017einski upor, zato je moral pot pod noge vzeti kar sam. Dekleta so se sprehodila po mestnem trgu, mimo ku\u017enega znamenja, zanimivih pisanih hi\u0161k in nazaj.<\/p>\n

\"Pisane<\/a>

Pisane hi\u0161ke<\/p><\/div>\n

Midva z Nejcem pa sva poiskala spomenik pape\u017eu Janezu Pavlu ll., nato pa ob spremstvu \u017dive in Martine od\u0161la za Petrom. Saj ga vendarle nismo mogli pustiti samega. Zaokro\u017eili smo do reke in \u0161e malo naokoli nazaj, na\u0161li Petra in potem skupaj pot v ve\u010dernem mraku nadaljevali do avtodoma.<\/p>\n

\"Ob<\/a>

Parnik<\/p><\/div>\n

Tokrat smo se uspe\u0161no izvili iz mestnega sredi\u0161\u010da, nato pa sledili navigaciji po lokalnih cestah do kraja Teplice nad Metuji. Tam smo na\u0161li parkiri\u0161\u010de pri vhodu za skalno mesto (50.595136 16.148229). Ve\u010der je minil tako kot njih ve\u010dina. Ker so prijatelji naslednji dan odhajali nazaj proti domu, smo si seveda imeli \u0161e marsikaj za povedati, med tem, ko so bili otroci seveda povsem okupirani z risankami.<\/p>\n

\"Ve\u010derni<\/a>

Ve\u010derni sprehod po mestu<\/p><\/div>\n

SKALNA MESTA \u2013 13.8.2011<\/strong> <\/strong>–\u00a0 Zjutraj smo se zbudili v zoprno jutro. Takoj smo vedeli, da bo s seboj treba vzeti tudi de\u017enike. Parkiri\u0161\u010de se je po\u010dasi polnilo, parkirni mojster pa nas je gledal malo postrani. Kon\u010dno si je opogumil, stopil do nas in za\u010del bolj z mahanjem kot jezikom razlagati, da se bomo morali prestaviti. Ni nam bilo jasno, zakaj. <\/span><\/p>\n

\"Pohod<\/a>

Pohod proti skalnim mestom<\/p><\/div>\n

Toda ker je zagotavljal, da bomo pla\u010dali enako, smo se kon\u010dno vdali in zapeljali na bli\u017enje avtobusno parkiri\u0161\u010de. Parkirni mojster je pri\u0161el za nami in nam sku\u0161al dopovedati, kak\u0161no uslugo nam je naredil, saj bi za tako bogato odmerjeni prostor morali avtobusarji pla\u010dati precej ve\u010d. Mi smo samo zmajali z glavo in si mislili svoje. Kdo pa nas je silil sem?<\/p>\n

\"Koluti<\/a>

Koluti sira<\/p><\/div>\n

Oboro\u017eili smo se z anoraki in de\u017eniki in jo mahnili proti vhodu. Najprej nas je \u010dakal vzpon skozi gozd. Kraj\u0161i postanek pri nekak\u0161nem zaveti\u0161\u010du je bil potreben, da smo ujeli sapo in po\u010dakali, da je prenehalo rositi. Ko smo jo mahnili naprej, so se kon\u010dno za\u010dele kazati skalne \u0161pice, tablice so nam namignile, katere zanimive oblike se razkrivajo.<\/p>\n

\"Vzpon<\/a>

Vzpon na grad Strmen<\/p><\/div>\n

Stolpi so se dvigali v nebo in izginjali v meglicah. Ogromni skalni bloki so bili nalo\u017eeni eden na drugega. Desno od nas so se kot v nebo vzpenjale strme stopnice. Seveda smo jo ubrali navzgor, peljale so proti gradu Strmen. Oziroma skalam, kjer naj bi neko\u010d stal. Ko smo gledali skico gradu, kar nismo mogli verjeti, da je na strmih skalah neko\u010d stala mogo\u010dna utrdba.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na razglednem stolpu<\/p><\/div>\n

Stopnice so bile sprva dokaj \u0161iroke, z izogibali\u0161\u010di, na koncu o\u017eje, nad sedelcem pa \u017ee tako ozke, da bi bilo sre\u010devanje \u017ee zelo te\u017eavno. Z vrha bi se moralo verjetno videti dale\u010d. Tokrat smo z eno roko lovili de\u017enike, se z drugo dr\u017eali za ograjo in razmi\u0161ljali, \u010de navzdol ne bo preve\u010d spolzko. No ja, nekaj se je \u017ee videlo, vendar je pogled izveneval v meglicah, skalne \u0161pice pa so kar nekako izginile med drevjem pod nami.<\/p>\n

\"Sekira\"<\/a>

Sekira<\/p><\/div>\n

Previdno smo se spu\u0161\u010dali nazaj do poti in se usmerili \u0161e vi\u0161je, proti pravemu naravnemu skalnemu mestu. Ob poti so tablice \u0161e vedno usmerjale na\u0161e poglede. Nalo\u017eena skladovnica sirnih kolutov, sova, sekira, skalne oblike so res burile domi\u0161ljijo. Na\u0161a naloga je bila, da smo pogled usmerili tja, kamor je \u017eelela tablica in velikokrat smo res lahko razbrali obliko, ki je spominjala na indijanca, psa ali celo dr\u017eavne simbole.<\/p>\n

\"Ozki<\/a>

Ozki prehodi<\/p><\/div>\n

Vreme je bilo \u0161e vedno kislo in ni\u010d nismo vedeli, kako se bo \u0161e sukalo. Vhod v samo skalno mesto so stra\u017eila vrata, sicer na \u0161iroko odprta, pa vseeno. Ozka soteska med visokimi navpi\u010dnimi stenami je bila res nekaj, kar ni za zamuditi. Po\u010dutili smo se kot pal\u010dki v de\u017eeli velikanov.<\/p>\n

\"Med<\/a>

Pal\u010dki v de\u017eeli velikanov<\/p><\/div>\n

Kro\u017ena pot nas je mimo strmih skalnih sten ter novih in novih zanimivih stolpov, votlin in zagozdenih skal pripeljala do vhoda v mesto. Peter se je tu odlo\u010dil, da bodo po\u010dasi od\u0161li proti avtodomu in se za\u010deli vra\u010dati v smeri Avstrije. Moja prigovarjanja in moledovanja njegovih otrok niso ni\u010d zalegla, tudi vreme, ki je bolje kazalo, ga ni prepri\u010dalo.<\/p>\n

\"Jasni<\/a>

Jasni se...<\/p><\/div>\n

Saj po svoje sem ga pa razumel, pred njim je bila \u0161e dolga pot. Jaz sem zadnji krog pretekel \u0161e enkrat, saj sem skalne \u0161pice sku\u0161al ujeti \u0161e v nekoliko bolj\u0161i svetlobi. V najo\u017eji del skalnega mesta sem se vrnil z Ajdo, skalne stene, ki so se v o\u017einah skoraj stikale, so bile ob vpadu son\u010dnih \u017earkov videti prav \u010darobno.<\/p>\n

\"Senca\"<\/a>

Senca<\/p><\/div>\n

Vrnila sva se do Maje in \u017dive. Skupaj smo se vra\u010dali do pod gradu Strmen in malo ni\u017eje na razcepu poti zavili proti skalnemu mestu pri Adr\u0161pachu. Hoje je bilo kar nekaj, toda stopati po gozdu je bilo prijetno. \u0160li smo mimo izvira in ob velikih balvanih za\u010dudeno zmajevali z glavo. Razpasla se je navada, da okoli nalo\u017eijo veje in vejice, kot da ga \u017eelijo podpreti. \u010cuda\u0161ko.<\/p>\n

\"Podprti\"<\/a>

Podprti<\/p><\/div>\n

Delno je bil svet okoli nas mo\u010dvirnat, vendar je bila na teh delih pot narejena iz lesenih desk. Zato mokri nismo bili. Smo pa malo pogledovali v nebo. Znova se je poobla\u010dilo, ni\u010d nismo vedeli, kako se bo \u0161e vreme sukalo do ve\u010dera. Znova smo pri\u0161li do vi\u0161jih skalnih \u0161pic, za\u010deli smo se vzpenjati in spu\u0161\u010dati, v pomo\u010d so nam bile stopnice v obliki lestev.<\/p>\n

\"Pot<\/a>

Pot skozi mo\u010dvirje<\/p><\/div>\n

Pot je tekla mimo zaliva jezerca, ki le\u017ei prav sredi tega skalnega mesta. Po njem se je mo\u017eno celo popeljati s \u010dolnom. Toda ko smo videli ceno, nas je minilo, mahnili smo jo naprej do slapu in nato skozi skalno mesto dalje. Znova so se pred nami nizale razli\u010dne zanimive oblike, od znanih zaljubljencev, \u017eupana in njegove \u017eene, do glave pume.<\/p>\n

\"Kot<\/a>

Kot nekak\u0161ne \u0161ape...<\/p><\/div>\n

Ker je tu mimo hodil tudi Goethe, znani nem\u0161ki pisatelj, so se mu \u010cehi poklonili s spomenikom in spominsko plo\u0161\u010do. V skalni kapeli je bil opomin na \u0161tevilne alpiniste, ki so med plezanjem po stolpih strmoglavili v globino. \u017dalostno. Mi plezati nismo imeli namena, raje smo se sprehajali skozi o\u017eine, \u0161iroke ravno za \u0161irino telesa, opazovali strme \u0161pice in skale na njihovem vrhu.<\/p>\n

\"Skalna<\/a>

Skalna kapela<\/p><\/div>\n

\u010cude\u017eno so kljubovale te\u017enosti. Vreme se je znova popravilo, skalne \u0161pice, obsijane s svetlobo, so bile res \u010darobne. Tudi ta pot je bila kro\u017ena, po\u010dasi smo se obrnili nazaj in hodili proti skalnemu jezeru. Blagajna je bila \u017ee zaprta, pot pa \u0161e ne. Vzpeli smo se do jezerca, \u010dolnar je sklenil narediti \u0161e eno furo, tako, na \u010drno.<\/p>\n

\"\u017dupan<\/a>

\u017dupan in njegova \u017eena<\/p><\/div>\n

Cena je bila ista, mene ni prepri\u010dala. Pa tudi dekleti sta spoznali, da nima smisla. Vrnili smo se nazaj na stezo in se med vra\u010danjem \u0161e enkrat pribli\u017eali jezeru. \u010colnar je ravno odrinil, peljal mimo nas, naredil za ovinkom obrat in se \u010dez kak\u0161nih deset minut s svojo skupino vrnil do pristani\u0161\u010da, kjer smo po\u010divali.<\/p>\n

\"Skalno<\/a>

Skalno mesto Adr\u0161pach<\/p><\/div>\n

Med tem je navrgel nekaj podatkov o jezeru in skalnih \u0161picah naokoli. Sedaj sem vedel, da je bila na\u0161a odlo\u010ditev pravilna. \u010cakalo nas je \u0161e nekaj stopnic navzgor in navzdol, pot je bila zve\u010der veliko bolj samotna. Ko smo hodili \u010dez mo\u010dvirje, smo se ustavili in napokali borovnic. Brusnice pa \u0161e niso bile zrele.<\/p>\n

\"Skalni<\/a>

Skalni blok<\/p><\/div>\n

Ko smo znova pri\u0161li do razcepa poti, so dekleta odkorakala proti avtodomu, jaz pa sem se \u0161e enkrat vzpel na grad Strmen. Tokrat je bilo vreme lep\u0161e, de\u017enik bi bil \u010disto nepotreben. Povrh sem bil sam, zadnja obiskovalca sta se ravno spu\u0161\u010dala, ko sem stopil na vrhnjo plo\u0161\u010dad. V ve\u010dernem mraku sem ujel nekaj pogledov naokoli, potem pa se tudi sam vra\u010dal po strmem pobo\u010dju do steze in skozi gozd do vhoda.<\/p>\n

\"Pot<\/a>

Stma pot do jezera<\/p><\/div>\n

Ker smo bili cel dan na poti, je bil seveda \u010das za pozno kosilo ali bolje re\u010deno ve\u010derjo. Na parkiri\u0161\u010du smo bili sami. Polnih \u017eelod\u010dkov smo odpeljali mimo Adr\u0161pacha, mrak se je zgostil, no\u010d je pri\u0161la. Peljali smo proti severu, navigirali proti Poljski meji. Na\u0161 cilj je bila tokrat Horni Mala Upa, turisti\u010dno mestece tik pred mejo, ki \u0161e posebej o\u017eivi v \u010dasu sne\u017enih radosti.<\/p>\n

\"Jezero<\/a>

Po\u010diva jezero v tihoti<\/p><\/div>\n

Za vzpon proti Sne\u017eki je morda bolj znan kraj Pec pod Sne\u017ekou, saj je od tu do vrha speljana \u017ei\u010dnica. Vendar ta nas ni zanimala, parkirnina pa bi bila vsaj \u0161e enkrat vi\u0161ja. Po vzponu na sedlo smo parkirali na enem izmed parkiri\u0161\u010d, tik pred mejo, cena za en dan ni bila pretirana (50.746203 15.823647).<\/p>\n

\"Med<\/a>

Med borovnicami in brusnicami<\/p><\/div>\n

Jaz sem se \u0161e malo sprehodil po vasi, pokukal na Poljsko stran, nato pa vrnil v avtodom. Stekle so priprave za vzpon, ki nas je \u010dakal naslednji dan, nato pa smo utrujeni od celodnevne hoje in do\u017eivetij popadali v posteljo.<\/p>\n

\"Ve\u010derni<\/a>

Ve\u010derni pogled z gradu Strmen<\/p><\/div>\n

SNE\u017dKA \u2013 14.8.2011 <\/strong>\u2013 Zjutraj sem sklenil raz\u010distiti z dilemo, ki me je mu\u010dila \u017ee zve\u010der. Namre\u010d nisem bil prepri\u010dan, \u010de me ni senzor vi\u0161ine na vhodu na parkiri\u0161\u010de ozna\u010dil kot avtobus. Cena za slednjega je kar desetkrat vi\u0161ja, kar pa je \u017ee omembe vredno.<\/p>\n

\"Pot<\/a>

Pot prijateljstva<\/p><\/div>\n

Sprehod po kraju mi je pokazal marsikaj zanimivega, ni pa mi dal odgovora na moje vpra\u0161anje. Kon\u010dno sem v bli\u017eini parkiri\u0161\u010da sre\u010dal pravo osebo. Gospodi\u010dna me je prijazno poslu\u0161ala, nato pa \u0161e bolj prijazno pojasnila, da ne bi smelo biti te\u017eav, \u010de pa \u017ee bodo, mi bo posodila svojo kartico. Vseeno je z mano stopila do avtomata in ugotovila sva, da bo cena, ki jo je ob poskusu ta pokazal, kar prava.<\/p>\n

\"Brusnice\"<\/a>

Brusnice<\/p><\/div>\n

Ko so bile priprave kon\u010dane, smo stopili do meje, jo prestopili in na drugi strani stopili na pot \u010ce\u0161ko Poljskega prijateljstva. Kam iti nam je kazal smerokaz. Ena od pu\u0161\u010dic je bila debelej\u0161a, na njej je bil znan znak. Smo \u017ee vedeli, zakaj. Domiselno. Cesta po kateri smo hodili, je pre\u010dila pobo\u010dja pod Skalnym stolom, ob njej so rasle borovnice in brusnice.<\/p>\n

\"Mo\u017eic\"<\/a>

Mo\u017eici<\/p><\/div>\n

Najprej ujeta v smrekov gozdi\u010dek, je kasneje postala razgledna. Na drugi strani doline, tam nad Horni Malo Upo so bila pobo\u010dja kar prava za zimske radosti. Pred nami se je dvigoval hrib, nismo vedeli ali bo to \u017ee Sne\u017eka. Verjetno ne, tako blizu \u017ee ne more biti. Ko smo pri\u0161li \u010dez Sovi sedlo, sva z Ajdo u\u0161la naprej. Pa ne prav dale\u010d. Le toliko, da sva klepetala po svoje.<\/p>\n

\"Sne\u017eka\"<\/a>

Sne\u017eka<\/p><\/div>\n

Za ko\u010do Jelenko se je pot za\u010dela dokaj strmo vzpenjati po pobo\u010dju Svorove Hore. To smo prej tako zavzeto gledali. Ko se je svet zravnal, pa se je pred nami res pokazal vrh Sne\u017eke. Uf, prav ni\u010d blizu ni bil. Med ru\u0161evjem je bila izsekana pot, ravno za enega je bilo prostora. Po\u010dasi so se nama za\u010deli odpirati pogledi proti Poljski. Kraj Karpacz je bil kot na dlani.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na vrhu<\/p><\/div>\n

Kje je vrh Czarna kopa, ki sva ga opazila na zemljevidih, sva zgolj ugibala. Ve\u010d skalnih piramid se je ponujalo. Nisva se preve\u010d spra\u0161evala, hodila sva po stezi naprej. Ko se je ru\u0161evje razred\u010dilo, se je pot raz\u0161irila. Ljudi je bilo vedno ve\u010d. Na vrhu sva stopila v kapelico. Ko sva iskala skrito \u0161katlico, polo\u017eaja ni bilo te\u017eko dolo\u010diti. Toda gne\u010da\u2026<\/p>\n

\"Najvi\u0161ji<\/a>

Najvi\u0161ji \u010ce\u0161ki vrh<\/p><\/div>\n

Takrat pa je eden poleg naju rekel prijatelju\u2026daj \u017ee umakni nahrbnik, a ne vidi\u0161, da ne moreta do ke\u0161ka. Smejala sva se skupaj z njim, se vpisala in po\u010dakala na Majo in \u017divo. Skupaj smo se slikali, pomalicali. Dekleti sta \u0161li kupit razglednico in nekaj sladkih dobrot. Potem pa smo \u017ee stopali navzdol, na drugo stran, proti ko\u010di Slaski dom.<\/p>\n

\"Gne\u010da<\/a>

Gne\u010da na poti <\/p><\/div>\n

Vendar tu ni bilo ve\u010d ne miru, ne samote. Nepretrgana kolona se je vila navzgor, eden za drugim, brez prestanka. Oprava pa tak\u0161na kot za \u0161pancir \u010dez tromostovje v Ljubljani. Razni natika\u010di, celo salonarje smo opazili na \u017eenskih no\u017eicah. Kar za glavo smo se dr\u017eali. Komaj smo ob poti dokaj v miru na\u0161li \u0161e eno \u0161katlico, potem pa se \u017ee prerivali navzdol.<\/p>\n

\"Obri<\/a>

Obri dul<\/p><\/div>\n

Uf, \u0161iroka pot je bila marsikdaj kar preozka. Pri ko\u010di so dekleta od\u0161la na travni\u010dek v bli\u017eini in tam nadaljevala z malicanjem. Jaz sem odkorakal na razgledi\u0161\u010de nekdanjega ledenika v dolini Obri dul, potem pa \u0161e na poljski strani navzdol do obele\u017eja umrlim gornikom. Dekleti je \u017ee zeblo, zato smo po moji vrnitvi takoj odrinili nazaj.<\/p>\n

\"Nenavadna<\/a>

Nenavadna kapela<\/p><\/div>\n

Pod Sne\u017eko smo na razcepu zavili levo in se po Poljski strani vra\u010dali pod vrhom do \u017ee znanega razcepa. Pred nami je hodil par, ki je pribolj\u0161ke stla\u010dil kar v korbo, obut pa je bil tudi povsem neprimerno. Res smo dobili ob\u010dutek, da na najvi\u0161ji \u010ce\u0161ki vrh rine vse, kar leze in gre. Znova smo bili na poti proti ko\u010di Jelenka, gne\u010da je bila sedaj precej ve\u010dja.<\/p>\n

\"Razcep<\/a>

Razcep pod Sne\u017eko<\/p><\/div>\n

Pri eni od piramid smo zgradili svojega malega mo\u017eica, potem pa \u017ee rinili skozi ozek prehod med ru\u0161evjem. Stalna sre\u010devanja s pohodniki, ki so \u0161e popoldan juri\u0161ali proti vrhu, so bila kar sitna. Z Ajdo sva spet u\u0161la naprej, pri Jelenki po\u010dakala, nato pa od\u0161la po \u017ee znani poti proti sedlu Sovi. Tam sva zavila na razgledni Skalny Stol in potem \u010dez mo\u010dvirnati Lesni hreben in neizraziti vr\u0161i\u010dek Czolo spet navzdol do meje.<\/p>\n

\"Temni<\/a>

Temni oblaki nad Poljsko<\/p><\/div>\n

Maja in \u017diva sta raje zavili kar navzdol in pre\u010dili pobo\u010dja \u010dim bolj naravnost proti kraju Horni Mala Upa, kjer smo imeli parkiran avtodom. Do njega sta pri\u0161li le nekaj minut pred nama z Ajdo. Po kratkem oddihu je Maja za\u010dela pripravljati nekaj za pod zob, sam pa sem sko\u010dil na sprehod ob re\u010dici Mala Upa.<\/p>\n

\"Gradnja<\/a>

Gradnja mo\u017eica<\/p><\/div>\n

Ko sem ni\u017eje pri\u0161el znova do glavne ceste, sem obrnil in se vrnil navzgor. Pojedli smo, potem pa po pla\u010dilu parkirnine odpeljali na Poljsko. \u010cakal nas je kar dolg spust do kraja Kowary. Tam smo navigirali proti parku miniatur. Vendar pa nas navigacija seveda ni peljala po optimalni poti, temve\u010d smo najprej imeli neprostovoljni ogled mesteca.<\/p>\n

\"Kopa\"<\/a>

Skalny Stol<\/p><\/div>\n

Kon\u010dno smo zapeljali na parkiri\u0161\u010de Dolnje \u0160lezije v malem, se stisnili v kot in ob igranju raznih iger pre\u017eiveli ve\u010der (50.798203 15.833964).<\/p>\n

KOWARY, JELENIA GORA \u2013 15.8.2011<\/strong> \u2013 Zjutraj sva bila z Ajdo kar hitro pokonci. Vzela sva skirci in se odpeljala proti glavni cesti, jo pre\u010dkala in na drugi strani kmalu pri\u0161la do samotne grobnice dru\u017eine von Reuss.<\/p>\n

\n

\"Grobnica<\/a>

Grobnica dru\u017eine Reuss<\/p><\/div>\n

Videti je bila kar malo stra\u0161ljivo, tako izgubljena v gozdu. Malo sva stikala naokoli, na\u0161la \u0161katlico, nato pa ob glavni cesti poganjala najina dvokolesnika naprej proti Kowarski skali. Imela sva nekaj te\u017eav, da sva na\u0161la najbolj\u0161i pristop. Je vse precej zara\u0161\u010deno. Ajda se je malo mrgodila, no kon\u010dno sva stala pod velikim balvanom.<\/p>\n

\"Vzpon<\/a>

Vzpon na balvan<\/p><\/div>\n

Seveda sva se vzpela na njegov vrh, strme stopnice so zahtevale nekaj previdnosti. Odprl pa se nama je lep pogled naokoli. Krkono\u0161e je sicer zakrivala debela plast oblakov, toda kaj zato, Kowary je bil pod nama. Vpisala sva se, nato pa \u017ee \u0161ibala znova navzdol. Do ceste in skirojev sva sedaj ubrala bolj direktno smer.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled proti Kowaryju<\/p><\/div>\n

\u010cakal naju je vzpon po cesti proti spomeniku zmage. Vsaj tako sva prevedla Wzgorze Wiktorii. Kasneje je google translate trdil, da gre za Viktorijin hrib. Midva hriba nisva videla, samo spomenik ob cesti. Pa se nisva prav dolgo zadr\u017eala. Ko sem pri\u017egal telefon, sem videl, da me je Maja ve\u010dkrat klicala.<\/p>\n

\"Wzgorze<\/a>

Wzgorze Wiktorii<\/p><\/div>\n

Lastnik parka je zjutraj pri\u0161el okoli, jamral, da se moramo prestaviti, da nas bodo zaparkirali in \u010de ne gremo v park, naj se zmigamo pro\u010d. \u010ce smo \u017ee spali tam, \u010demur parkiri\u0161\u010de ni namenjeno, naj vsaj zdaj ne delamo gne\u010de. Z Ajdo sva na sre\u010do imela do parkiri\u0161\u010da bolj ali manj spust. In pred parkom sva imela kaj videti. Gne\u010da je bila res velika, avtomobili so prihajali eden za drugim.<\/p>\n

\"Park<\/a>

Park miniatur<\/p><\/div>\n

Zato sem na hitro avtodom prestavil nasproti glavne ceste, \u010dim dlje od mno\u017eic. Tu smo v miru pozajtrkovali, potem pa od\u0161li do vhoda. Pred blagajno se je vila dolga vrsta, na sre\u010do se je premikala kar hitro. Park sicer ni velik, ima pa veliko prednost. Osredoto\u010dil se je na Dolnjo \u0160lezijo in tako predstavlja znamenite zgradbe iz tega okolja.<\/p>\n

\"Lepote<\/a>

Lepote in zanimivosti Sa\u0161ke<\/p><\/div>\n

Cerkve, dvorce, gradove, samostane, cela osr\u010dja vasi, vse v miniaturnem merilu 1:25. Vsak ima mo\u017enost, da se pridru\u017ei brezpla\u010dnim vodenjem po parku, v poljskem ali enem od tujih jezikov. Mi smo se raje odlo\u010dili za samostojni ogled. S tem smo se izognili najve\u010dji gne\u010di. Hkrati smo lahko vse bistvene podatke prebrali na pojasnilnih tablah.<\/p>\n

\"Poleg<\/a>

Poleg posameznih stavb so v\u010dasih predstavljena cela mesta<\/p><\/div>\n

Ve\u010dinoma so zgradbe postavljene v parku, nekaj pa jih je tudi v notranjosti zgradbe, kjer je prodajalna spominkov. Zanimivo je bilo videti vrh Sne\u017eke, kjer smo \u017ee bili in razmi\u0161ljati, kaj bomo \u0161e videli na svoji poti. Predvsem pa, kam bi se bilo zanimivo vrniti \u010dez \u010das.<\/p>\n

\"Razstava<\/a>

Razstava v notranjih prostorih<\/p><\/div>\n

Videli smo, kako poteka izdelava makete in se slikali pred \u0161tevilnimi svetilniki, ki bodo tvorili srce \u010disto samosvojega parka svetilnikov, nekje na obali Baltika. Ker se nam hodit ni dalo preve\u010d, smo se odpeljali do centra mesteca, parkirali na parkiri\u0161\u010du lokalne trgovine. Okoli nas je bilo polno kolesarjev, danes je v bli\u017eini potekalo nekak\u0161no rekreativno tekmovanje.<\/p>\n

\"Izdelava<\/a>

Izdelava makete<\/p><\/div>\n

Mi koles nismo imeli s seboj, zato smo vzeli pot pod noge, se sprehodili do cerkve in ravno po kon\u010dani ma\u0161i pogledali vanjo. Nato pa po glavni mestni ulici zakorakali po lepem tlaku in ob obupnih fasadah. Te bi namre\u010d nujno potrebovale obnovo, dejansko pravo stilsko preobrazbo.<\/p>\n

\"Svetilniki<\/a>

Svetilniki v miniaturi<\/p><\/div>\n

Center je bil na prazni\u010dni dan dokaj zapu\u0161\u010den, nobenega \u017eivljenja. Spra\u0161evali smo se, \u010de je med tednom sploh kaj druga\u010de. Pri mestni hi\u0161i smo obrnili in se vrnili do avtodoma. Ker je bila tu \u0161e vedno gne\u010da kolesarjev, smo se premaknili na nekoliko oddaljeno parkiri\u0161\u010de trgovskega centra.<\/p>\n

\"Center<\/a>

Center Kowaryja<\/p><\/div>\n

Maja je naredila kosilo, jaz pa sem med tem odtaval do pala\u010de Ciszyca in ostankov lovskega dvorca na gri\u010du nad njo. Vrnil sem se ravno v \u010dasu kosila, potem pa prestavil avtodom bli\u017eje pala\u010di in z dekleti ponovil vajo. Sama pala\u010da ni ni\u010d posebnega, malo ve\u010dja hi\u0161a, \u0161e danes nastanjena.<\/p>\n

\"Lovski<\/a>

Lovski dvorec nad pala\u010do Ciszyca<\/p><\/div>\n

Seveda verjetno s prebivalci malo manj modre krvi. Dvorec je dokaj bolj zanimiv, njegove ru\u0161evine v gozdu burijo domi\u0161ljijo. Spustili smo se nazaj do avtodoma in odpeljali proti mestu Jelenia Gora. Zaokro\u017eili smo naokoli in parkirali v bli\u017eini \u017eelezni\u0161ke postaje, pred salonom pohi\u0161tva (50.905401 15.732875). Na prazni\u010dni dan je bil seveda zaprt in ra\u010dunali smo, da tu ne bomo nikogar motili.<\/p>\n

\"Jelenia<\/a>

Jelenia Gora<\/p><\/div>\n

Skozi mestno obzidje smo se povzpeli v center mesta. Za razliko od Kowaryja je bilo to mestece kar prijetno urejeno in tudi \u017eivljenje je bilo na ulicah. Mimo mestne hi\u0161e, trga za njo in pisanih fasad smo stopali do cerkve svetega Erazma in Pankracija. Hiter vpogled, nato pa naprej, mimo kapele sv. Ane proti cerkvi Povzdignjenega svetega kri\u017ea.<\/p>\n

\"Cerkev<\/a>

Cerkev Povzdignjenega svetega kri\u017ea<\/p><\/div>\n

Sprehodili smo se naokoli, mimo spomenika pape\u017eu Janezu Pavlu ll., ki priporo\u010da, da bodimo mo\u010dni. Pokukali smo v bo\u017eji hram in nato ob grobnicah na\u0161li malo \u0161katlico. Vreme se je kisalo, med vra\u010danjem je bilo treba tudi odpreti de\u017enike. Dekletoma se je zalu\u0161talo pice. Seveda sva bila tudi midva z Majo takoj za.<\/p>\n

\"Sveti<\/a>

Sveti ki\u010d<\/p><\/div>\n

V bli\u017eini avtodoma smo \u017ee prej opazili picerijo, videti je bilo, da je kar priljubljena. Cene pa\u2026napol zastonj. Dva evra in pol ena pica. Toda kaj, ko nismo imeli zlotov. O karticah niso hoteli ni\u010d sli\u0161ati, pri evrih so sicer stokali, vendar na koncu pristali, da jih vzamejo. Le kurs je bil ubijalski. Pa vseeno so bile pice veliko cenej\u0161e kot pri nas.<\/p>\n

\"Nebe\u0161ke<\/a>

Nebe\u0161ke troblje<\/p><\/div>\n

Dobre pa\u2026no ja, kaj pa vem. Pri nas bi zavihal nos. Polnih \u017eelod\u010dkov smo se odpeljali proti glavni cesti, ki pelje na \u010ce\u0161ko in ji sledili. Cesta se je proti mejnemu sedlu kar vzpela. Ravno pred mejo smo \u0161e nato\u010dili bistveno cenej\u0161e poljsko gorivo, nato pa vo\u017enjo nadaljevali proti kraju Harrachow. Prvotno tu niti nismo nameravali narediti postanka, ko pa smo se \u017ee peljali mimo\u2026<\/p>\n

\"Spomenik<\/a>

Bodite mo\u010dni - spomenik Janezu Pavlu ll. v Jeleni Gori<\/p><\/div>\n

Zapeljali smo skozi kraj, pri\u0161li do velikega parkiri\u0161\u010da, ki pa je bilo izven sezone zaprto, in nato parkirali pred opu\u0161\u010denim hotelom v bli\u017eini manj\u0161ih skakalnic (50.770826 15.432376). \u017divi se ni dalo iz avta pomoliti niti nosu, z Majo in Ajdo pa smo od\u0161li do ceste, ki vodi do velikih skakalnic. Vzpon ni bil prenaporen. Zanimivo.<\/p>\n

\"Harrachow\"<\/a>

Harrachow<\/p><\/div>\n

Toda Planica je le Planica. Dekleti sta se vra\u010dali do avtodoma naravnost, jaz pa sem \u0161e malo brskal po grmovju. Se ve, zakaj. Odpeljali smo nazaj do glavne ceste, ve\u010derni mrak se je zgostil. Peljal sem proti kraju Vrchlabi, tam zavil do kampa Holiday park Li\u0161\u010di farma (50.610311 15.602927).<\/p>\n

\"Velikanke\"<\/a>

Velikanke<\/p><\/div>\n

Tu smo se odlo\u010dili za preno\u010ditev in obnovitev zalog. Sicer je bil za nas malo hladen tu\u0161, da je bila voda pri parkiri\u0161\u010dih, namenjenih prehodnim gostom, pla\u010dljiva. In cena kar konkretna. Toda to je bilo vpra\u0161anje, ki smo ga sklenili re\u0161evati naslednji dan. Ugotovil sem \u0161e, da so predhodniki v avtomat za elektriko nametali kar nekaj kron, potem pa ne porabili vsega.<\/p>\n

\"Dan<\/a>

Dan se poslavlja<\/p><\/div>\n

Seveda smo jim uslu\u017eno sklenili pomagati pri praznjenju in smo se priklopili na eno od vti\u010dnic. Potem pa\u2026spat!<\/p>\n

VRCHLABI, KUTNA HORA \u2013 16.8.2011<\/strong> \u2013 Po zajtrku smo vzeli iz boksa skirce in se po klancu spustili navzdol do glavne ceste, jo pre\u010dkali in se na drugi strani vzpeli do mesteca. Centra ni prav veliko. \u0160li smo do dvorca Vrchlabi, na drugi strani pogledali v park in na\u0161e raziskovanje nadaljevali do cerkve sv. Ane.<\/p>\n

\n

\"Dvorec<\/a>

Dvorec Vrchlabi<\/p><\/div>\n

Od tam sta se Maja in \u017diva napotili proti avtodomu, midva z Ajdo pa sva \u0161e malo zaokro\u017eila. Do ograde z ranjenimi pticami, zanimive in precej zapu\u0161\u010dene kapele in nato po parku za dvorcem nazaj proti kampu. Z Majo sva izpraznila odpadno vodo in kaseto, vodo pa nanosila iz mesta za pomivanje posode v sanitarnem bloku. Super.<\/p>\n

\"Center<\/a>

Center mesteca<\/p><\/div>\n

Za osem evrov pla\u010dila smo v miru prespali, hkrati pa imeli tudi kar nekaj skrbi manj, vse do konca na\u0161ega potovanja. Odpeljali smo iz kampa in po glavni cesti nadaljevali svojo pot proti jugu. Na\u0161 naslednji cilj je bila Kutna Hora. Mesto smo \u017eeleli obiskati \u017ee pred leti, pa se je obisk \u010ce\u0161ke nesre\u010dno kon\u010dal na igralih v Pragi.<\/p>\n

\"Katedrala<\/a>

Katedrala Marijinega vnebovzetja<\/p><\/div>\n

Kutna Hora je bila dolgo \u010dasa zaradi svojega bogastva, nakopanega v rudnikih srebra pod mestom, glavno in vodilno \u010de\u0161ko mesto. Ker je bil na\u0161 prvi cilj kostnica, ki le\u017ei v bli\u017enjem Sedlecu, smo navigirali do tja in ob cesti na\u0161li ravno prav\u0161nje parkiri\u0161\u010de (49.960994 15.290970). Nekaj smo pojedli, nato pa skrbno zaklenili avtodom in od\u0161li do bli\u017enje katedrale Marijinega vnebovzetja.<\/p>\n

\"Kapela<\/a>

Kapela z bizarno vsebino<\/p><\/div>\n

Med tem, ko so se dekleta \u0161e obirala pred cerkvijo, sem se sam \u017ee sprehodil po njej. In \u0161ele ob izhodu ugotovil, da gospe pri vhodu ne prodajata samo kartic in nabo\u017enih spominkov, temve\u010d tudi vstopnice. Ups. Skupaj smo od\u0161li do kostnice, ki je bila le nekaj deset metrov pro\u010d. Pla\u010dali smo vstopnino, nato pa vstopili v bizarni svet smrti.<\/p>\n

\"Svet<\/a>

Svet smrti<\/p><\/div>\n

Leta 1278 je Otakar ll. poslal opata iz Sedleca na diplomatsko misijo v Jeruzalem. Od tam je ta prinesel prst z Golgote in jo raztresel po pokopali\u0161\u010du. Zato je mo\u010dno naraslo zanimanje za pokop na tem mestu. Tu so svoj zadnji po\u010ditek na\u0161li celo umrli iz Bavarske in Belgije. Na pokopali\u0161\u010du je bilo v \u010dasu kuge pokopanih okoli 30.000 ljudi, zato ga je bilo treba \u0161iriti.<\/p>\n

\"V<\/a>

V lestencu je vsaka ko\u0161\u010dica \u010dlove\u0161kega telesa<\/p><\/div>\n

Veliko \u0161tevilo pokopanih je bilo tudi \u017ertev huskih vojn. Po letu 1400 so na sredini pokopali\u0161\u010da zgradili kapelo, kosti iz prekopanih grobov pa preselili v klet kapele. Kosti okoli 40.000 ljudi so bile zlo\u017eene v \u0161est piramid, brez uporabe kakr\u0161negakoli lepila. Vendar je kasneje mizar Franti\u0161ek Rint iz dveh od piramid izdelal bizarno okrasje kapele.<\/p>\n

\"Grb<\/a>

Grb Ro\u017eemberkov<\/p><\/div>\n

Grbi, sve\u010dniki, girlande, vse je izdelano iz kosti. V lestencu je menda prav vsaka ko\u0161\u010dica \u010dlove\u0161kega telesa. Dokler gleda\u0161 vse skupaj kot noro okrasje, \u0161e gre. Ko pa v vsaki od lobanj ugleda\u0161 \u010dloveka, ki je neko\u010d na tej na\u0161i ljubi zemlji gojil svoje upe, sanje, ljubezni, pa te vse skupaj pretrese. Na hitro smo si pogledali \u0161e kapelo nad kostnico, nato pa stopali nazaj do katedrale.<\/p>\n

\"Bizarno\"<\/a>

Bizarno<\/p><\/div>\n

Dekleti sem namre\u010d le prepri\u010dal, da sta si jo \u0161li pogledat. Sta bili kon\u010dno kar navdu\u0161eni. Na\u0161li sta tudi vhod do kora, od koder sta naredili nekaj fotografij. \u010casa smo imeli danes \u0161e dovolj, zato smo se kar pe\u0161 odpravili proti centru Kutne Hore.<\/p>\n

\"Tiso\u010de<\/a>

Tiso\u010de usod...<\/p><\/div>\n

Med klepetom je \u010das hitro minil, pokukali smo \u0161e v cerkev ob poti, nato pa \u017ee stopali \u010dez mestne trge mimo ku\u017enega znamenja in jezuitskega kolegija proti mogo\u010dni katedrali svete Barbare. Z obzidja pred cerkvijo se nam je odprl lep pogled na mesto, predvsem cerkev sv. Jakoba in re\u010dico Vrchlice pod nami.<\/p>\n

\"Ku\u017eno<\/a>

Ku\u017eno znamenje v centru Kutne Hore<\/p><\/div>\n

Stopili smo v cerkev, se sprehodili med \u010drnimi oltarji ob strani in ob\u010dudovali pisana stranska okna z biblijskimi motivi. Posebej zanimiv je bil kip nekdanjega rudarja in dokaj enostavne slike nekdanjih rudarjev, njihovega dela in kovanja denarja. Se vidi, da je mesto zraslo na srebru. Pri\u017egali smo sve\u010dko, si ogledali freske in nato znova zavili na trg pred cerkvijo.<\/p>\n

\"Katedrala<\/a>

Katedrala sv. Barbare<\/p><\/div>\n

\u0160e enkrat smo se ozrli na mesto, nato pa mimo kipov z nabo\u017enimi motivi nasproti kolegija stopali proti centru. Na trgu smo sedli na klopco, pomalicali in polizali sladoled, potem pa mimo cerkve Matere bo\u017eje na \u00bbnemety\u00ab stopali proti re\u010dici Vrchlice. Pot ob re\u010dici je bila prijetna, zatopljenim v svoje misli nam je \u010das hitro mineval. Jaz sem seveda vmes na\u0161el \u0161e \u0161katlico. Je bila ravno ob poti.<\/p>\n

\"Mesto<\/a>

Mesto je zraslo na srebru<\/p><\/div>\n

Potem pa se \u017ee pridru\u017eil dekletom v avtodomu. Ta nas je pri\u010dakal nedotaknjen, vse smo pripravili za odhod, nato pa odpeljali znova proti jugu. Na\u0161 cilj sta bila vas Lipnice nad Sazavou in srednjeve\u0161ki grad nad njo. Na poti ni bilo posebnosti, le tik pred ciljem me je navigacija \u010disto brez potrebe zapeljala v ozko uli\u010dico.<\/p>\n

\"Dominikanski<\/a>

Pogled na mesto iz razgledi\u0161\u010da pred katedralo<\/p><\/div>\n

Na sre\u010do vseeno ravno \u0161e dovolj \u0161iroko, da sem se izvil na glavni va\u0161ki trg. Od tam do parkiri\u0161\u010da pod gradom ni bilo ve\u010d dale\u010d. Parkiral sem in se od\u0161el razgledat (49.613954 15.413957). \u0160e malo smo na\u010drtovali potek prihodnjih dni, nato pa utonili v spanec.<\/p>\n

\"Sladoledni<\/a>

Sladoledni po\u010ditek<\/p><\/div>\n

LIPNICE NAD SAZAVOU, TEL\u010c, JINDRICHUV HRADEC \u2013 17.8.2011<\/strong> \u2013 No\u010d je bila mirna, mimo nas se ni ni\u010d kotalilo. Grajski duhovi, predvsem \u010drni mo\u017e, so danes stra\u0161ili nekje drugje. Zjutraj sva se z Ajdo odpravila skozi vas in za letovi\u0161\u010dem \u010de\u0161kih parlamentarcev zlezla na razgledno skalo. Potem pa po vasi iskala grob Jaroslava Ha\u0161ka. Pa sva se vrtela zgolj v krogu.<\/p>\n

\n

\"Pogled<\/a>

Pogled v daljavo<\/p><\/div>\n

\u0160ele v gradu so mi pojasnili, kako pride\u0161 do starega pokopali\u0161\u010da. Skupaj smo se sprehodili mimo spomenika do mesta zadnjega po\u010ditka avtorja \u0160vejka, med tem pa se je odprl tudi \u017ee grad. Kupili smo vstopnice in se potopili v srednji vek. Razstava oro\u017eja in grbov takoj ob blagajni je ponudila prvi vpogled.<\/p>\n

\"Spomenik<\/a>

Spomenik Jaroslavu Ha\u0161ku<\/p><\/div>\n

Veliki stolp so sicer ravno obnavljali, pa saj je bil \u017ee preostanek zanimiv. Velika dvorana je morala neko\u010d gostiti gala plese in razuzdane zabave. Vsaj tako smo si dogajanje pred stoletji naslikali v na\u0161ih glavah. Grajske dvorane, kapela, sobice, kamor je \u0161el vsak vitez pe\u0161.<\/p>\n

\"Jutro<\/a>

Jutro pod gradom<\/p><\/div>\n

S Samsonovega stolpa se nam je odprl lep pogled na Lipnice in okolico. Bli\u017enjo in daljno. V enem od ni\u017ejih poslopij je bila razstava fotografij iz za\u010detka prej\u0161njega stoletja. \u0160olske fotografije. Ljudje, ki jih danes skoraj zagotovo ni ve\u010d med nami. Takrat pa so bili \u0161e mladi\u010di in celo \u017eivljenje je bilo pred njimi. \u010cas be\u017ei.<\/p>\n

\"Velika<\/a>

Velika dvorana<\/p><\/div>\n

A kako po\u010dasi je moral te\u010di Katarini, zaljubljeni \u017eeni lorda Vincenca iz Vartenberga. Njenega ljubimca je namre\u010d ljubosumni soprog dal ubiti, nato pa z lastnimi rokami zazidal skupaj s \u0161e \u017eivo Katarino. Med obnovitvenimi deli kapele v za\u010detku 18. stoletja, so v zazidani ni\u0161i res na\u0161li dvoje okostij. Torej \u0161e kaj ve\u010d kot legenda\u2026<\/p>\n

\"Grajska<\/a>

Grajska kapela<\/p><\/div>\n

V grajski kleti so verjetno neko\u010d imeli zaprte poredne podlo\u017enike. Vsekakor pa je tam \u0161e danes globoki vodnjak, ki je preko domiselnega sistema oskrboval grad z vodo. Izpod visokega obzidja smo se po ogledu odpeljali po valoviti pokrajini proti jugu. Na\u0161 naslednji cilj je bilo mesto Tel\u010d.<\/p>\n

\"Legenda<\/a>

Legenda ali resni\u010dnost?<\/p><\/div>\n

Ker nam pla\u010dilo parkirnine na glavnem mestnem parkiri\u0161\u010du ni bilo ravno pogodu, smo zaokro\u017eili okoli centra in na\u0161li primerno parkiri\u0161\u010de ob cesti, ne prav dale\u010d od starega dela mesta (49.183823 15.463682). Napolnili smo \u017eelod\u010dke, potem pa od\u0161li proti osrednjemu trgu.<\/p>\n

\"Osrednji<\/a>

Osrednji trg v Tel\u010du<\/p><\/div>\n

\u010ceprav so si ti v ve\u010dini \u010de\u0161kih mest podobni, pisane hi\u0161ke okoli osrednjega prostora s kak\u0161nim vodnjakom ali ku\u017enim znamenjem, je Tel\u010d vseeno \u0161e posebej ble\u0161\u010de\u010d. Po\u010dasi smo \u0161li \u010dez trg in ob\u010dudovali pisane hi\u0161e, dvoje fontan ter Marijino znamenje. Ni\u010d pretirano se nam ni mudilo.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled proti gradu<\/p><\/div>\n

V gradu smo se odlo\u010dili, da si gremo pogledat renesan\u010dne dvorane, seveda s \u010de\u0161ko skupino, saj je bila tako vstopnina ve\u010d kot pol ni\u017eja. Hkrati smo vedeli, da bomo razumeli tako ali tako enako, kot \u010de bi pla\u010dali ob\u010dutno ve\u010d. Z ogledom smo za\u010deli v pritli\u010dju, kjer so nas pritegnili posebej lepo poslikani oboki. \u017e<\/p>\n

\"Zdrobila<\/a>

Zdrobila je ka\u010do...<\/p><\/div>\n

Bogato okra\u0161ene dvorane, zakladnica, oro\u017earna, knji\u017enica, kapele, smo bili kar navdu\u0161eni. Velika zlata dvorana ima \u010dudovit strop neprecenljive vrednosti z upodobljenimi anti\u010dnimi bogovi in mitolo\u0161kimi junaki, v vite\u0161ki dvorani so lovske trofeje iz doma\u010dih krajev, v afri\u0161ki seveda precej bolj eksoti\u010dne. Videli smo tudi nekaj manj\u0161ih salonov in sli\u0161ali \u010de\u0161ko verzijo Pepelke. Vsekakor zanimivo.<\/p>\n

\"Grajske<\/a>

Grajske sobane<\/p><\/div>\n

Podobe razli\u010dnih slogov iz razli\u010dnih \u010dasovnih obdobij so drsele mimo nas. Znova na mestnih ulicah, smo se usmerili proti turisti\u010dnim informacijam. Malo smo pofirbcali, potem pa se \u017ee lo\u010dili. Maja in \u017diva sta sklenili, da bo po\u010dasna vrnitev do avtodoma \u010disto zadosti za trudne noge. Midva z Ajdo pa sva jo mahnila \u0161e malo naokoli.<\/p>\n

\"Najlep\u0161a<\/a>

Velika zlata dvorana<\/p><\/div>\n

\u0160la sva do parnega mlina in na gri\u010dku za njim malo brskala po gozdu. Pa ni\u010d zanimivega na\u0161la. Na koncu sva obupala in se odpravila naprej mimo Certovega kopyta do Oslednic na katerih stoji razgledni stolp. Z vrha se je odprl lep pogled na mesto in pokrajino naokoli. Kar zanimivo.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na mesto z razdalje<\/p><\/div>\n

Med vrnitvijo v mesto sva z Ajdo na\u0161la \u0161e zanimivo brezpla\u010dno parkiri\u0161\u010de (49.180603 \u00a015.457672), nato v informacijah poiskala naslov njene so\u0161olke in \u010dez trg stopala nazaj proti avtodomu. Znova smo se peljali, na\u0161 naslednji cilj je bil Jindrichuv Hradec. Ker je bilo \u017ee pozno, smo vedeli, da ni \u010dasa za taktiziranje.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled z razglednega stolpa Oslednice<\/p><\/div>\n

Zapeljali smo v mesto in parkirali ob cesti blizu centra (49.146667 15.002403). Zve\u010der seveda zastonj, le za prespati bi bilo kar prehrupno. Zaokro\u017eili smo po mestnih ulicah do gradu, pokukali na njegovo dvori\u0161\u010de. Bilo je \u0161e odprto in stopili smo do zanimivo okra\u0161enega vodnjaka. Seveda so bila vsa vrata, ki so vodila v notranjost, ob pozni uri \u017ee trdno zapahnjena.<\/p>\n

\"Jindrichuv<\/a>

Jindrichuv Hradec<\/p><\/div>\n

Stopili smo \u0161e do vrtne rondele, nato pa ob \u017earkih zahajajo\u010dega sonca nadaljevali sprehod po mestu. \u0160li smo mimo cerkve Marijinega vnebovzetja, stare mestne hi\u0161e in na enem od mestnih trgov opazovali znamenje svete trojice. Mesto nam je bilo kar v\u0161e\u010d.<\/p>\n

\"Vodnjak<\/a>

Vodnjak na dvori\u0161\u010du gradu<\/p><\/div>\n

Jaz sem \u0161e sam od\u0161el do oran\u017eerije pri minoritskem samostanu, nato pa se vrnil k puncam v avtodom.\u00a0Za cesto v centru nismo imeli volje ostati, odpeljali smo se malo izven centra in parkirali pred trgovino Kaufland (49.143090 \u00a015.020441).<\/p>\n

\"Rotunda\"<\/a>

Rotunda<\/p><\/div>\n

Ker je bila tudi \u0161e ob pozni uri odprta, sem od\u0161el povpra\u0161at, kdaj se naslednje jutro odpre, dobil pa sem tudi najnovej\u0161i prospekt.\u00a0Potem pa \u017ee izginil v avtodom. Ni\u010d ni kazalo, da nas bo kdo motil pono\u010di, samo tovornjak v bli\u017eini je stalno vklapljal hladilnik. Zato sem avto premaknil za nekaj deset metrov, zlezel v posteljo in kmalu zaspal.<\/p>\n

\"Mestni<\/a>

Mestni trg s ku\u017enim znamenjem<\/p><\/div>\n

\u017dIVALSKI VRT MESTA HAAG \u2013 18.8.2011 <\/strong>\u2013Zjutraj sem se zbudil pred drugimi in po dobri navadi odkorakal na sprehod. Hodil sem ob jezeru in med hi\u0161ami do samostana svete trojice. V okolici so ravno potekala dela, mravljice so bile \u017ee v slu\u017ebi. Ko sem pri\u0161el do mesta, kjer naj bi bil zakladek, se je ravno tam gibal eden od delavcev\u2026ali pa tudi ne.<\/p>\n

\"Jutranji<\/a>

Jutranji pogled na mesto<\/p><\/div>\n

Hitro sva ugotovila, da imava iste misli, poklepetala sva, tak\u0161no sre\u010danje je vedno prijetno. Nato je on izginil naprej, jaz pa tudi. Znova sem od\u0161el do cerkve svete Marije, gospe vnebovzete. Imel sem zgolj koordinate in ni\u010d ve\u010d. Tako sem \u0161ele doma ugotovil, da bi tudi jaz moral biti malo \u00bbv nebo vzet\u00ab, da bi ga na\u0161el. Pa ni\u010d.<\/p>\n

\"Zajc\"<\/a>

Zajc<\/p><\/div>\n

Okoli jezera sem se vra\u010dal proti avtodomu, pokukal v Billo, nato pa skupaj z Majo in puncami od\u0161el v Kaufland. Tam smo zapravljali zadnje krone in \u0161e marsikaj zraven. Piri so bili namre\u010d sme\u0161no poceni, Becherovka pa tudi ni smela manjkati. Zaloge bi sedaj morale zadostovati do doma. \u0160e skok do Bille, pa znova v Kaufland, \u010dlovek vedno kaj pozabi.<\/p>\n

\"\u010cuden<\/a>

\u010cuden ti\u010d<\/p><\/div>\n

Potem pa smo \u017ee peljali proti jugu \u010ce\u0161ke, sprva po stranskih cestah, saj nismo hoteli delati ovinka, nato pa po glavni cesti proti Linzu, mimo njega in naprej proti kraju Haag. Ceste smo bili \u017ee kar siti, ko smo kon\u010dno parkirali v senci pri \u017eivalskem vrtu (48.102324 14.558389). \u010cas je bil za zgodnje kosilo, potem pa smo mimo zaj\u010dkov, ki so skakali naokoli po parkiri\u0161\u010du, stopili med kletke z \u017eivalmi.<\/p>\n

\"Kot<\/a>

Kot igralke v \u010drnobelem filmu<\/p><\/div>\n

\u0160li smo mimo kamel, strmeli v bizone in gledali, kako so otroci sem in tja podili goske. Med flamingi je bil tudi \u010duden pti\u010d s \u010dupo na glavi, koze z belim telesom in \u010drnimi glavami pa so nas nasmejale. Stopali smo \u0161e mimo muflonov, kozorogov in oslov, potem pa v bli\u017enji kavarni stali v vrsti za sladoled. Ribnik v bli\u017eini je poln rib, mo\u017eno si je izposoditi ribi\u0161ko palico in ujeti kosilo.<\/p>\n

\"Dolgcajt<\/a>

Dolgcajt ali utrujenost?<\/p><\/div>\n

Le malo stran je ograda z medvedi. Rjavka sta se hladila v vodi in ob tem malicala. Danes so bile na meniju ribe. Ajda je izkoristila vsako prilo\u017enost, da je kaj \u017eivega prijela v roke. Tako je kar naenkrat z dlanmi grela pi\u0161\u010dan\u010dka. Nobena opozorila niso zalegla. Skok na igrala je bil itak nujen, potem pa smo \u0161li mimo ograde z jelenjadjo in postali pri hi\u0161kah, kjer je mo\u017eno izvedeti veliko o pti\u010dih od tu in tam.<\/p>\n

\"Rjavko\"<\/a>

Rjavko<\/p><\/div>\n

Zeber tokrat nismo pre\u010dkali, temve\u010d le opazovali od dale\u010d. Mimo zagrajenega dvorca Salaberg smo se po\u010dasi bli\u017eali izhodu. Ajda je kar nekam izginila. \u010cudili smo se \u0161e ku\u0161trastim svinjam, nato pa\u2026smo zagledali Ajdo, ki je v rokah dr\u017eala\u2026podgano. Ko\u017eu\u0161\u010dek je imela res podoben zaj\u010dkovemu, kaj drugega pa pod slamo niti ni bilo videti. Oba z Ajdo sva vzkliknila, podgana se je zdramila, Ajdo ugriznila in nato padla na tla.<\/p>\n

\"P\u0161anc\"<\/a>

P\u0161anc<\/p><\/div>\n

Tam je oble\u017eala, videti je bila res \u010dudna, zadnji del hrom in ves umazan. Tudi, ko sem jo rahlo brcnil z nogo, se je le malo premaknila. Uf. Podgana. Kuga. Groza. Ravnali smo pravilno, pustili tistih nekaj kapljic krvi odte\u010di, nato sprali rano pod teko\u010do vodo in jo razku\u017eili. \u0160e sre\u010da, da imamo tak\u0161ne stvari vedno s seboj.<\/p>\n

\"Kje<\/a>

Kje je \u017ee moj glavnik?<\/p><\/div>\n

Od\u0161li smo do vhoda, kjer je bila le \u0161e gospa v trgovini. Prijazno je takoj poizvedela, kje je lokalna zdravnica, napovedala je na\u0161 prihod in nam razlo\u017eila, kako do nje pridemo. Brez te\u017eav smo na\u0161li pot, parkirali v bli\u017eini in se postavili v vrsto. Ni bilo treba dolgo \u010dakati.<\/p>\n

\"Crkljanje\"<\/a>

Crkljanje<\/p><\/div>\n

Ravno prav, da je Maja po telefonu pri \u0161olski zdravnici dobila zagotovilo, da cepivo proti tetanusu \u0161e dr\u017ei. Hkrati pa je izpostavila nevarnost, na katero nismo niti pomislili. Steklina. Toda lokalna zdravnica naj bi \u017ee presodila, kaj je prav. Ta je prijazno pogledala rano, jo \u0161e enkrat razku\u017eila, dala pod obvezo razku\u017eilo in nas pomirila, da v tem obmo\u010dju \u017ee dolgo ni bilo primerov stekline.<\/p>\n

\"Zebrina...hm...hm...\"<\/a>

Zebrina...hm...hm...<\/p><\/div>\n

Oskrbljeni smo se vrnili do avtodoma in odpeljali nazaj na parkiri\u0161\u010de pri \u017eivalskem vrtu. Z Ajdo sva od\u0161la na sprehod do Salaber\u0161kega gozda, po katerem je skritih kar 25 \u0161katlic. V go\u0161\u010davi. Dobesedno. Na\u0161la sva tri, potem pa se popraskana in prekrita s semeni visoke trave prebila nazaj do poti.<\/p>\n

\"\u010cudno<\/a>

\u010cudno prase<\/p><\/div>\n

\u010cakala naju je \u0161e no\u010dna vrnitev do avtodoma. Dan se je tako zaklju\u010dil. Ne tako, kot smo pri\u010dakovali. Utrujenost nas je zmagovala\u2026<\/p>\n

ADRENALIN IN \u017dIVALI V WAIDHOFNU AN DER YBBS \u2013 19.8.2011<\/strong> \u2013 Zjutraj sem jo mahnil znova do gozda, kak\u0161na dva kilometra od parkiri\u0161\u010da. Lomastil sem po go\u0161\u010davi in iskal \u0161katlice.<\/p>\n

\n

\"Parkiri\u0161\u010de<\/a>

Parkiri\u0161\u010de za park Buchenberg<\/p><\/div>\n

Seveda mi je med trnjem \u0161el stalno po glavi tisti izrek: \u00bbJest uporabljam milijarde dolarjev vredno voja\u0161ko opremo za iskanje Tupperware posodic v gozdu. Kaj pa je tvoj hobi?\u00ab Med hojo sem se sre\u010dal z doma\u010dinom. Ni bilo druge, kot da mu razlo\u017eim, kaj tam po\u010dnem. Mi je takoj zaupal, da je pred dnevi na\u0161el tri mladce, ki so spali sredi gozda. Dekle se je zbudilo, on pa ji je samo s prstom na ustih pokazal, da jih ne bo motil.<\/p>\n

\"Adrenalinski<\/a>

Adrenalinski park<\/p><\/div>\n

Tudi tokrat je nabiral gobe. Pa bera ni bila pretirano velika. Ko se je ura \u017ee pribli\u017eevala tisti, ki smo jo dolo\u010dili za odhod proti Weidhofnu, sem jo ubral nazaj. Pozen seveda, zato je bilo treba nekaj jutranjega jogginga. Preoblekel sem se in \u017ee smo med zaj\u010dki in prvimi jutranjimi obiskovalci \u017eivalskega vrta odpeljali. Vo\u017enje je bilo za trideset kilometrov.<\/p>\n

\"Vrvni<\/a>

Vrvni mosti\u010dek<\/p><\/div>\n

V Waidhofnu se je navigaciji sprva povsem strgalo, peljala nas je nekam \u010dudno \u017ee v za\u010detku mesta. Na sre\u010do nam je bilo kmalu jasno, da to ne bo prav, vrnili smo se na glavno cesto in prav na\u0161li odcepe do parkiri\u0161\u010da parka Buchenberg (47.956261 14.768837). Pripravili smo se in se po strmi cesti vzpeli do adrenalinskega parka. Tam je bilo \u017ee nekaj obiskovalcev, upali pa smo, da prevelike gne\u010de vseeno ne bo.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na \u010drni progi<\/p><\/div>\n

Morali smo izpolniti izjave o prevzemu odgovornosti, dobili smo varnostno opremo in nato pri prvih dveh, najla\u017ejih sklopih, poslu\u0161ali potrebna navodila. Pod budnim o\u010desom in\u0161truktorja smo preizkusili kako bo \u0161lo, nato pa, ker je bila na prvem sklopu srednje te\u017eavnosti \u017ee gne\u010da, \u0161e dvakrat prehodili kratki za\u010detni\u0161ki progi.<\/p>\n

\"Sanke\"<\/a>

Sanke<\/p><\/div>\n

Potem pa se je za\u010delo zares. Najprej ena proga srednje te\u017eavnosti, kjer smo imeli \u0161e vse povsem pod nadzorom, malo dalj\u0161e lete\u010de lisice pa so bile prav zabavne. Potem pa kar na \u010drno, najte\u017ejo progo. In\u0161truktor nam je namignil, da te\u017ejega tu v parku ne bomo na\u0161li. Prav, pa poskusimo. Uf, nekatere vaje so bile res te\u017eke, bingljali smo v zraku, lovili ravnote\u017eje, roke so prav trpele.<\/p>\n

\"Lete\u010da<\/a>

Lete\u010da lisica<\/p><\/div>\n

Ko smo kon\u010dno znova pristali na tleh, smo se zapodili \u0161e v druge proge srednje te\u017eavnosti. \u0160e posebej tista, kjer so bile zgolj lete\u010de lisice nam je bila v\u0161e\u010d. Ve\u010dkrat smo jo ponovili, gne\u010de ni bilo, zato tudi \u010dakanja skoraj nobenega. Pa tudi druge proge so bile zabavne. Oklepali smo se stor\u017eev, sankali na vi\u0161ini, poleteli kot ptice. Juhej.<\/p>\n

\"Visoko<\/a>

Visoko nad tlemi<\/p><\/div>\n

Ko smo \u0161li drugi\u010d na \u010drno progo, se nam je \u017ee kar poznala utrujenost. Uf. Dekleti sta po\u010dasi za\u010deli zagotavljati, da bi \u0161li v tak park zagotovo \u0161e enkrat, toda za danes bo dovolj. Prav. \u0160e malo smo se zvirali visoko med drevesi, spu\u0161\u010dali po \u017eicah, nato pa po\u010dasi od\u0161li nazaj do vhoda, vrnili opremo.<\/p>\n

\"Poleteti<\/a>

Poleteti kot ptica<\/p><\/div>\n

Ker nam je v \u017eelod\u010dkih \u017ee krulilo, je Maja od\u0161la do avtodoma po nekaj sladkarij, jaz pa sem \u0161el s puncama v bli\u017enjo prodajalno po slush, \u017eivobarvno ledeno pija\u010do. Skupaj smo potem od\u0161li do vhoda v \u017eivalski vrt Buchenberg. Seveda sem sedaj bolj pani\u010dno gledal kaj vse leta naokoli in tako v eni izmed kletk kmalu opazil dolg rep, ki je izginil med slamo. Otroci, roke k sebi!<\/p>\n

\"\u017divalski<\/a>

\u017divalski vrt Buchenberg<\/p><\/div>\n

Pogledali smo si pra\u0161i\u010dke, koze, goske, kure, potem pa mimo dokaj enostavnih igral \u0161li v vi\u0161je dele parka. Pred nami so bile kletke s sovami. Najprej smo se ustavili pri tablah, ki so nam povedale veliko o mravljah, potem pa vstopili. Ja, dejansko smo se zna\u0161li v kletkah. Nekatere sove so nas samo firb\u010dno gledale, druge pa so jezno nergale.<\/p>\n

\"S<\/a>

S sovo skupaj v kletki<\/p><\/div>\n

Razli\u010dne vrste, celo sne\u017ena sova, so nas navdu\u0161ile. O njih smo izvedeli na pojasnilnih tablah marsikaj. Predvsem tudi, zakaj se za ogla\u0161anje sove \u0161teje, da prina\u0161a smrt. Zanimivo. Na vrhu vzpona nas je pri\u010dakal dolg tobogan, po katerem smo se spustili precej ni\u017eje. Morali pa smo biti pazljivi. Maja se je ob lovljenju ravnote\u017eja s kamero v roki, kar hudo podrsala. Au\u010d!<\/p>\n

\"Sne\u017ena<\/a>

Kaj pa ti bulji\u0161?<\/p><\/div>\n

Volka smo opazili zgolj na kratko, risi pa so nam pri\u0161li res blizu. Divje ma\u010dke so bile skoraj tak\u0161ne kot tista, ki jo imamo doma, igrala pa so bila pomanj\u0161an adrenalinski park. Tudi v labirint smo izginili in na koncu pozdravili krokarje in \u010drno lisico. Dan se je po\u010dasi zaklju\u010deval, za nami so \u017eivalski vrt zaprli.<\/p>\n

\"Ris<\/a>

Ris v senci<\/p><\/div>\n

Od\u0161li smo po strmem bregu navzdol do avtodoma in pripravili nekaj med poznim kosilom in ve\u010derjo. Smo bili kar la\u010dni, zato so nam Majine dobrote \u0161e kako teknile. Zunaj se je stemnilo, dekleta so izginila v posteljo. Ugotovil sem, da do nas priplava internetni signal. Zato sem vpisal zadnje najdbe, potem pa \u0161e malo pogledal kaj pi\u0161e o podganah, ugrizih in steklini.<\/p>\n

\"\u010crna<\/a>

\u010crna lisica<\/p><\/div>\n

\u010ceprav je bil ve\u010der kar hladen, je meni postalo vro\u010de. Na\u0161el sem \u0161e telefonsko \u0161tevilko antirabi\u010dne ambulante v Kranju, nato pa se od\u0161el v posteljo nemirno premetavat. Skrb mi ni dala mirno spati.<\/p>\n

PET ELEMENTOV, FERRUM, BAZEN V GAMINGU \u2013 20.8.2011<\/strong> \u2013 Zjutraj sem od\u0161el na sprehod do centra Waidhofna. Na\u0161el sem lepo stezico ob reki Ybbs, ozko med hi\u0161kami je pripeljala pod konglomeratne stene.<\/p>\n

\n

\"Weidhofen<\/a>

Weidhofen an der Ybbs<\/p><\/div>\n

Ko sem se vra\u010dal, sem poklical v Kranj, v antirabi\u010dno ambulanto. Tam sem dobil kar direktorico, ki mi je pojasnila, da bi ugriz divje \u017eivali pri njih obravnavali povsem druga\u010de. Svetovala je, da svoje potovanje zaklju\u010dimo, kot je bilo predvideno, potem pa jo v nedeljo po vrnitvi pokli\u010dem. Hkrati sva se dogovorila, da sku\u0161am v Haagu poskrbeti, da bi podgano ujeli. Panika, itak.<\/p>\n

\"Muzej<\/a>

Muzej petih elementov<\/p><\/div>\n

Po vrnitvi sem kontaktiral Haag, kjer so mi obljubili, da gredo takoj v lov. Mi pa smo hitro sprejeli sklep, da \u010das do odprtja muzeja petih elementov izkoristimo za skok do \u017eivalskega vrta. Kar hitro smo se odpeljali. Po slabih tridesetih kilometrih smo bili spet med zaj\u010dki. Skozi vhod so naju z Majo spustili brez te\u017eav, pri ogradi s svinjami sva se sre\u010dala z oskrbnikom.<\/p>\n

\"To<\/a>

To je pa te\u017eko...<\/p><\/div>\n

Imeli so \u017ee pripravljeno kletko, \u010de bi podgano ujeli, malo kasneje je njegov sodelavec pripeljal \u0161e veliko past. Podgane namre\u010d v bli\u017eini ni bilo, domnevali so, da se je zavlekla v luknjo. Povedali so tudi njihovo mnenje, da je bila skoraj hroma morebiti zaradi starosti ali pa strupa, ki ga je po\u017erla. Tega jim nastavljajo, da se ne bi preve\u010d namno\u017eile.<\/p>\n

\"Vplivi<\/a>

Vplivi magnetizma<\/p><\/div>\n

Ko smo videli, da ne moremo ni\u010d pomagati, smo se zahvalili za pomo\u010d, se poslovili in odpeljali nazaj do Waidhofna. Malo smo pogledali po parkiri\u0161\u010dih, nato pa ugotovili, da bo \u0161e najbolje parkirati na \u017ee znanem mestu. Le tako smo postavili avtodom, da nas ne bi mogel kdo zaparkirati. Danes namre\u010d nismo mislili ostati prav dolgo.<\/p>\n

\"V<\/a>

V stolpu groze<\/p><\/div>\n

Sprehod skozi mestece do muzeja petih elementov v dvorcu Rothschield ni bil pretirano dolg. Muzej v ve\u010d nadstopjih predstavlja pet elementov \u2013 kovino, vodo, zemljo, ogenj in les. Delno se razstava navezuje na doma\u010di kraj, delno \u0161ir\u0161e. Nekaj je tudi poskusov, ki jih izvede\u0161 sam. Ob tem ugotavlja\u0161, kak\u0161en je zven posameznih vrst lesa, kako je sedeti na fakirskem stolu in podobno.<\/p>\n

\"Le<\/a>

Le kdo vse je bil tu zaprt?<\/p><\/div>\n

Dekleti sta si nadeli vite\u0161ko opravo in ugotovili, da preganjati zmaje ni bilo ravno enostavno. Videli smo, kaj pomeni magnetizem, kako se razli\u010dne vrste kovin segrevajo, kako so neko\u010d gasili ogenj, kaj pomeni voda. Kar je bilo \u0161e posebej zanimivo, sva z Majo sku\u0161ala prevesti, pojasniti. Drugje smo si zgolj pogledali razstavljeno in \u017ee stopili naprej.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na mesto in farno cerkev<\/p><\/div>\n

Da sta dekleti \u010disto nove generacije, se je videlo ob tem, da ju je posebej pritegnil ravno televizor. Oziroma kar dva. Predvajala sta filma iz za\u010detkov sedme umetnosti. Polet na luno in \u0161e posebej burleska o mladoporo\u010dencih z instant hi\u0161o sta nas nasmejala skoraj do solz. \u010cakal nas je \u0161e sprehod mimo mladoporo\u010denke, ki se je ravnokar nastavljala fotografskemu objektivu, v stolp. Groze.<\/p>\n

\"Ferrum<\/a>

Ferrum v Ybbsitzu<\/p><\/div>\n

Znova smo namre\u010d spoznavali krutost srednjega veka. Vse mo\u017ene oblike mu\u010denja. So obvladali na\u0161i praprapradedi. Z vrha se je odprl lep pogled na mesto pod nami, potem pa smo \u017ee stopali proti izhodu. Nevesta je \u017ee od\u0161la v notranje prostore, ni\u010d ve\u010d zanimivega se ni dogajalo. \u010cakal nas je \u0161e sprehod mimo cerkve do parkiri\u0161\u010da.<\/p>\n

\"Razstava<\/a>

Razstava emajla in umetni\u0161kih izdelkov<\/p><\/div>\n

Odpeljali smo proti kraju Ybbsitz, tam po posvetu v muzeju parkirali na majhnem glavnem mestnem trgu pred cerkvijo (47.947334 \u00a014.894931). V soboto zgodaj popoldne \u017ee zastonj. \u0160e dodatni plus. Na vhodu v muzej sta dekleti dobili vpra\u0161alnika, midva z Majo pa zadol\u017eitev, da jima prevajava. Na sprehodu smo iskali znake, ki so nakazovali, da bomo tam na\u0161li pravilni odgovor.<\/p>\n

\"Vse<\/a>

Vse o \u017eelezu in kova\u0161tvu<\/p><\/div>\n

Z nekaj iznajdljivosti res ni bilo te\u017eko. Sprehodili smo se skozi zgodovino \u017eeleza, kova\u0161ke obrti. \u0160tevilni zgodovinski primerki kova\u0161kega orodja, izdelkov. Multimedijska predstavitev, razstava lokalnega podjetja emajla, izpovedi kova\u010dev iz razli\u010dnih dr\u017eav in njihovi izdelki. Domi\u0161ljija mladine, ki se \u0161ele u\u010di kova\u0161ke obrti. Zanimivo. Preteklost, sedanjost, prihodnost.<\/p>\n

\"Izpovedi<\/a>

Izpovedi kova\u010dev s celega sveta<\/p><\/div>\n

Tokrat se je zgodilo, da sem \u017ee malo nergal, da bo \u010das za odhod, dekleta pa so bila \u0161e zaverovana v posamezne predstavitve. Super. Za pravilne odgovore sta dekleti dobili neke vrste potne liste, ob treh \u017eigih pa bi dobili tudi darilo. Ker smo potarnali, da nam podobnih vpra\u0161alnikov niso ponudili v muzejih, ki smo jih \u017ee obiskali poprej, smo kar od prijazne uslu\u017ebenke dobili tri \u017eige in darilce.<\/p>\n

\"Do\u017eivljajski<\/a>

Do\u017eivljajski most<\/p><\/div>\n

\u0160e ve\u010d. Res si je vzela \u010das, se potrudila in nam ob\u0161irno razlagala, kaj vse se v bli\u017enji in daljnji okolici spla\u010da obiskati. To nam je tudi pokazala na zemljevidih in prilo\u017eila kak\u0161en prospekt. Turisti\u010dna delavka s srcem. Odli\u010dno. Zapeljali smo naprej skozi naselje in parkirali nasproti ene od kova\u010dij (47.937074 14.896557).<\/p>\n

\"Soteska\"<\/a>

Soteska<\/p><\/div>\n

Teh je bilo v teh krajih neko\u010d veliko. Med tem, ko je Maja pripravljala kosilo, \u017diva pa kot po navadi zgolj lenarila poleg, sva z Ajdo mimo ene od kova\u010dij od\u0161la do do\u017eivljajskega mostu, ki se v nenavadnem loku pne nad re\u010dico. Od tam se nama je odprl lep pogled na slap. Sprehod nama je dal ravno pravi tek in kosilo je hitro kon\u010dalo v na\u0161ih \u017eelod\u010dkih.<\/p>\n

\"Ena<\/a>

Ena od nekdanjih kova\u010dij v okolici Ybbsitza<\/p><\/div>\n

Navigirali smo nazaj do glavne ceste, se usmerili proti Gamingu. Prepustil sem se navigaciji. Ta nas je \u0161ibala na stranske ceste. Spet bli\u017enjica sem si mislil, a ji vseeno sledil. Vo\u017enja po dolini je bila prav prijetna. Seveda smo kak\u0161en kilometer bli\u017enjice na koncu pla\u010dali s konkretnim vzponom in spustom. Hm, drugi\u010d bo res bolje pot preveriti predhodno \u0161e na zemljevidu.<\/p>\n

\"Bazeni<\/a>

Bazen v Gamingu<\/p><\/div>\n

Poiskali smo koordinate in parkirali pred bazenom (47.925372 15.089447). Prijetno parkiri\u0161\u010de, prijetni bazeni. Skakalnice, tobogan, nobene gne\u010de. Maja je ugotavljala, da imajo odpiralni \u010das nastavljen kar po soncu. Ob sedmih, ko se bazen zapira, sonce izgine za gorami. Razvajali smo se na \u0161irokih lesenih le\u017ealnikih, skakali v vodo, se spu\u0161\u010dali po toboganu.<\/p>\n

\"Skok\"<\/a>

Skok<\/p><\/div>\n

Dekleti sta ubrali neko \u010dudno varianto odbojke na praznem igri\u0161\u010du. Zadnji dnevi so bili kar naporni. Zato se je nekaj relaksacije \u010disto prileglo. Ko so kopalci \u017ee bolj ali manj od\u0161li, smo tudi mi pobrali stvari, ugotovili, da so tudi notranji tu\u0161i ledeno mrzli in da smo prepozni za mini golf, potem pa \u017ee peljali proti Mitterbachu.<\/p>\n

\"\u0160iroki<\/a>

\u0160iroki le\u017ealniki<\/p><\/div>\n

Na sedlu v smeri proti Erlaufseeju smo se na kratko ustavili, potem pa \u0161e dvakrat ob jezeru. Za lep pogled in sprehod. Pri jezeru se je zve\u010der dogajalo. Nekak\u0161na veselica, avtomobili povsod, ljudi nebroj. Nas to ni pretirano pritegnilo, odpeljali smo naprej do Mitterbacha, ugotovili, da so na parkiri\u0161\u010du pri letnem bazenu \u017ee parkirani avtodomi (47.810763 \u00a015.290366).<\/p>\n

\"Nenavadna<\/a>

Nenavadna odbojka<\/p><\/div>\n

Smo se jim pridru\u017eili, postorili \u0161e nekaj malenkosti, nato pa ob zavedanju, da bo naslednji dan treba kmalu vstati, zlezli v posteljo.<\/p>\n

B\u00dcRGERALPEN, POVRATEK DOMOV \u2013 21.8.2011 <\/strong>\u2013 Zjutraj sem bil kmalu pokonci in zbudil tudi ostale. \u017deleli smo ujeti prvo jutranjo gondolo, zato smo kar odrinili proti Mariazellu.<\/p>\n

\n

\"V<\/a>

V gondoli<\/p><\/div>\n

Tam smo ugotovili, da je parkiri\u0161\u010de, ki ga je priporo\u010dal Peter, pla\u010dljivo. Kje je on parkiral brezpla\u010dno, pa nam ni uspelo ugotoviti. Zato smo jo mahnili kar nazaj in navigirali proti \u017ei\u010dnici. Morebiti pa imajo tam kak\u0161no parkiri\u0161\u010de, smo se spra\u0161evali. Toda ravno, ko smo pri\u0161li do ulice, ki pelje proti centru, smo za cesto na\u0161li parkiri\u0161\u010de. Prav\u0161nje in ravno \u0161e za nas je bilo prostora (47.776631 15.314150).<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na vrhu B\u00fcrgeralpen<\/p><\/div>\n

Parkirali smo in naredili zajtrk, ter v nahrbtnik nalo\u017eili stvari, ki bi jih na hribu utegnili potrebovati. Med tem, ko je bilo ob na\u0161em prihodu mo\u017eno najti parkiri\u0161\u010de, se je proti deveti vse zapolnilo. Od\u0161li smo do \u017ei\u010dnice. Ker je sredi kraja, smo videli, da so bili na\u0161i upi, da bi tu na\u0161li kak\u0161no parkiri\u0161\u010de, \u010disto brez osnove. Vzeli smo karte in ob devetih skupaj z delavci \u017ee stali v gondoli.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled v daljavo<\/p><\/div>\n

Vo\u017enja ni trajala prav dolgo. Ko smo stopili iz stavbe, so se delavci raztepli vsak na svoje delovno mesto, mi pa smo jo mahnili proti zakladku. \u0160li smo mimo stolpa na vrhu in ga malo ni\u017eje v gozdu kmalu na\u0161li. Vrnili smo se proti gondoli in \u0161li ni\u017eje na lepo razgledi\u0161\u010de. Sedli smo na klopco sredi zrelih trav, opazovali vrhove in smu\u010di\u0161\u010de, kjer smo \u0161e pozimi vijugali.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled v smeri Mitterbacha<\/p><\/div>\n

Ker smo danes \u017eeleli priti dokaj zgodaj domov, smo se vrnili do gondole, pa je ena ravno odpeljala v dolino. Nekaj minut pred redno uro. Pa vendarle na drugo ni bilo treba \u010dakati prav dolgo. Ker je bila na spodnji postaji gne\u010da, so si vo\u017enje sledile nepretrgano. V gondoli smo bili tokrat poleg upravljalca sami, zato smo se lahko razgledali v vse smeri. \u0160e posebej Mariazell pod nami nas je zanimal.<\/p>\n

\"jljlk\"<\/a>

Erlaufsee<\/p><\/div>\n

Pribli\u017eevali smo se mu in na koncu izginili v spodnjo postajo \u017ei\u010dnice. Po obveznem postanku v trgovinici s spominki na izhodu, smo se napotili \u0161e do stolnice. Znotraj je ravno potekala ma\u0161a, zato smo zgolj na hitro pokukali, potem pa \u017ee stopali nazaj do avtodoma. Dekleta so imela ogledov za ta dopust ve\u010d kot dovolj. Odpeljali smo se proti prvemu izmed Jezerskih sedel na na\u0161i dana\u0161nji poti.<\/p>\n

\"Ni\u010d<\/a>

Ni\u010d se nam ne da...<\/p><\/div>\n

Nekaj kilometrov pod Mariazellom smo se ustavili na manj\u0161i bencinski \u010drpalki. Pred nami je bil tovornja\u010dek gozdarskega podjetja. Voznik je to\u010dil v ve\u010djo cisterno na kesonu. Pogledal me je in izustil: \u00bbEj, ba\u0161 je lijep. Koliko uop\u0161te ko\u0161ta takav avto?\u00ab Ma, kaj bi, zemljo, bosanac. Kar nekaj je trajalo, da je bila njegova cisterna polna. Med tem pa sva klepetala o vsem \u017eivem. Kaj pa drugega.<\/p>\n

\"Mariazell\"<\/a>

Mariazell<\/p><\/div>\n

Pot naprej je bila brez vseh zapletov. Splezali smo na Jezersko sedlo, pod katerim je bila na lepo nedeljo divja jodlarska zabava. Po spustu smo peljali naprej proti avtocesti, tam zavijali proti Celovcu, pa \u017ee prej presko\u010dili proti Velikovcu in \u017delezni Kapli. \u0160e vzpon \u010dez nam precej bli\u017eji Jezerski vrh in spust do doma.<\/p>\n

\"Romarska<\/a>

Romarska bazilika<\/p><\/div>\n

Babica in Gaja sta nas \u017ee te\u017eko \u010dakali. Pa tudi mi smo bili kar veseli, da smo kon\u010dno spet doma.<\/p>\n

<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

PRI\u010cETEK POTEPANJA \u2013 5.8.2011 \u2013 Nismo se slepili, da bomo zgodnji in na\u0161a predvidevanja so se izkazala za to\u010dna. Ko je bilo kon\u010dno vse pripravljeno, smo pomahali babici, zavili na avtocesto in peljali do Maribora. Tam smo parkirali blizu pokopali\u0161\u010da (46. 519374 15. 691766) mesto nam je bilo \u017ee znano, \u0161e bolj pa avtodom poleg […]<\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[42,26,13],"tags":[],"class_list":["post-6446","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-avstrija","category-ceska","category-potepanja"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6446","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/10"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6446"}],"version-history":[{"count":21,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6446\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6829,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6446\/revisions\/6829"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6446"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6446"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6446"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}