\n
![\"Temni](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2011\/05\/img_0559.jpg\")
<\/a>Temni oblaki se zbirajo nad dolino<\/p><\/div>\n
Kaj se je potem zgodilo s Hipolitom ne vem, Lovrenc pa je vsekakor dobil tisti sijo\u010di obro\u010d okoli glave in vrsto cerkva blizu in dale\u010d. Ena od teh je tudi na bli\u017enjem gri\u010dku, tam nad Ba\u0161ljem. Saj smo \u017ee bili tam gor, se spomnite?<\/a> Toda enkrat ni nobenkrat, menda. Zato se je treba vra\u010dati.<\/p>\n Sv. Lovrenc<\/p><\/div>\n Vedno je kaj novega. \u010ce ni\u010d drugega, nam morebiti srce ob vzponu bije hitreje, morda se meglice prav posebej leno vle\u010dejo ali pa se po pobo\u010dju za\u017eene jadralni padalec in na svojem pisanem krilu odjadra tja nekam, za sosednji hrib. In ker se ta na\u0161a modra krogla nenehno kotali okoli sonca in ob tem \u0161e sama okoli sebe, letni \u010dasi sooblikujejo na\u0161e bivanje in svetu okoli nas dajejo tisto za\u017eeleno raznolikost.<\/p>\n Dogaja...<\/p><\/div>\n Nikoli ne moremo re\u010di, da je dan enak dnevu. Tako kot je tudi vsaka kaplja, ki pade na lopatice kolesa mlina edinstvena. Pa ne enega. Mlin\u010dkov je cela vrsta, v\u010dasih se vrtijo hitreje, drugi\u010d po\u010dasneje. In do njih niti ni dale\u010d. Od cerkvice se odpravimo naprej proti vrhu, to\u010dki, ki se pona\u0161a z najve\u010djo vi\u0161ino. To pa je tudi vse.<\/p>\n Vrh<\/p><\/div>\n Skriti ostanki preteklosti na gozdnatem vrhu ne dajejo prave volje za dalj\u0161e posedanje. Sonce, \u010de ga je kaj bilo, smo pustili na travnikih ni\u017eje doli, tja v hite\u010do dolino se od tu tudi ne vidi. Kar je po svoje lahko celo bolje. Tako vsaj za trenutek pustimo vsakdan nekje dale\u010d. Potem pa jo na drugi strani po komaj vidni stezici uberemo navzdol in se previdno spustimo do sedla.<\/p>\n Mlin\u010dki<\/p><\/div>\n Tu se poti lo\u010dijo. Mi zavijemo levo navzgor. Pot takoj izgine v go\u0161\u010do, se rahlo vzpne, polo\u017ei, nato pa odlo\u010dno spusti. Ko je strmine konec, mimo nas proti dolini \u017ee skaklja poto\u010dek. \u017divahnost se preliva preko lopatic in kolesca domiselno narejenih igral poganja brez prestanka. Le sem in tja se kak\u0161en premakne in obti\u010di. Takrat mu pomaga prijazna roka, ki ga znova po\u017eene v divje vrtenje. Zabava za staro in mlado. Hurej.<\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a>