\n
![\"\u010cas](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2011\/05\/p3260338.jpg\")
<\/a>\u010cas se izteka<\/p><\/div>\n
\u010cas za zlo\u017eno drsenje po pobo\u010djih se izteka, kmalu snega ne bo ve\u010d. Jutranje pretegovanje je pripeljalo \u0161e prijatelje, skupaj bomo zastavili korak navzgor. \u010ceprav sem tu dihal komaj pred dnevi, je pobo\u010dje neprepoznavno. Roko si podajata pomlad in zima. Prva s svojo toplo sapo podnevi topi zadnja bela pobo\u010dja, sne\u017eno odejo zmeh\u010da, \u017ee te\u010dejo prvi poto\u010dki.<\/p>\n
\n
<\/a>Prehodi<\/p><\/div>\n
Druga pono\u010di s svojo ledeno sapo dokazuje, da \u0161e ni pri\u0161el \u010das njenega odhoda. Zaledeni ledene kapljice in spremeni pobo\u010dja v drsalnico. Kaj sitno, ni kaj. Prve stopinje ne dajejo pravega veselja. Blato \u010dofota, sne\u017ene odeje ni ve\u010d. Toda \u017ee po nekaj metrih je bolje. Smu\u010di drsijo po gladki povr\u0161ini, ujamemo ritem.<\/p>\n
\n
<\/a>Drsi...<\/p><\/div>\n
Le otrokoma ob\u010dasno spodrsne. Ravno prav, da se temperatura dvigne, iz parnega kotla za\u010dne piskati in v zraku je tisto neprijetno iskrenje. Ni\u010d kar naredi\u0161, ni prav. \u010ce ponudi\u0161 roko, si jo prepozno, \u010de je ne\u2026spet si ga polomil. Presko\u010dimo cesto in nato flikamo navzgor.<\/p>\n
\n
<\/a>Pobo\u010dje pod ko\u010do<\/p><\/div>\n
Flikamo? I\u0161\u010demo najbolj\u0161e prehode. V\u010dasih pa zgolj prehode, veseli, da sploh so. Kajti pomlad je res \u017ee krepko obliznila pobo\u010dja, posamezne krpe snega skupaj dr\u017ei zgolj \u0161e kak\u0161en trak ledu. Ta mladima povzro\u010da te\u017eave. Smu\u010di drsijo v povsem napa\u010dno smer. Pogled izpod obrvi pove vse.<\/p>\n
\n
<\/a>Pomlad li\u017ee svoj sladoled...<\/p><\/div>\n
Pod najve\u010djo strmino svoje srena\u010de prestavim na Ajdine smu\u010di. Pa spet ni\u010d ni prav. Naprej zavira, nazaj pa drsi, me obto\u017euje. Presli\u0161im nerganje, hoja z njimi je bolj varna. In samo to \u0161teje. Meni tudi brez njih ne drsi, le na trdem ledu je treba nekaj previdnosti. Izku\u0161nje nekaj pomenijo. Nad ko\u010do imam slabe volje zadosti. Pohitim naprej, ujamem Petra in \u017dana in se spra\u0161ujem, do kam bo sploh dovolj snega.<\/p>\n
\n
<\/a>Iskrenja ni ve\u010d<\/p><\/div>\n
Smu\u010di sem odlo\u017eil na vrhu vle\u010dnice, od tu naprej proti vrhu o snegu ni ve\u010d ne duha, ne sluha. Pa saj je zgolj nekaj korakov. Opazil sem Ajdo, ki je navzgor sopihala brez smu\u010di. Nekaj ni\u017eje se ji je snel pes, napenjalci so bili premo\u010dni, zato je vse skupaj odvrgla.<\/p>\n
\n
<\/a>Stari vrh<\/p><\/div>\n
Ni mi preostalo drugega, kot da grem navzdol pobrati opremo, ki je oble\u017eala na snegu kot ravno dobro ujeta polenovka. Pa se nisem jezil. Le zakaj? Tudi, \u010de te po dobrem kosilu \u0161e nekaj \u010drvi\u010di v \u017eelodcu, ni\u010d ne re\u010de\u0161 na repete. Vsa slaba volja je izpuhtela, Ajda se je \u017ee smejala, pod varnostno vrvjo vle\u010dnice zaplesala limbo in odskakljala do vrha. Celo mene, \u017ee vsega vajenega, v\u010dasih prav preseneti.<\/p>\n
\n
<\/a>\u010carovnica se je stopila...<\/p><\/div>\n
Vse naokoli je postalo bolj svetlo, veselo, skoraj pre\u0161erno razposajeno. Na vrhu se nismo predolgo obirali, ni\u017eje nas je \u010dakal \u017dan. Ajda je po pobo\u010dju \u0161vignila kot raketa, komaj smo jo lovili. Bogsigavedi katera dobra misel ji je dala tak\u0161no veselje. Kot bi mignil, smo bili na parkiri\u0161\u010du.<\/p>\n
\n
<\/a>Smuka<\/p><\/div>\n
Poto\u010dki so tekli, odna\u0161ali \u0161e zadnje krpe snega in prina\u0161ali pomlad. Torej slovo pomeni konec? Kje pa, komaj za\u010detek zanimivega dne. Kaj vse naju je \u0161e \u010dakalo! Izlet do Ple\u010dnikovega spomenika in iskanje skritega. Pa plezanje nad \u0160kofjo Loko, v strmih odlomih Kamnitnika. Bolj star, bolj nor, bi rekel vsak, ki bi me videl po toliko letih znova v vertikali.<\/p>\n
<\/a>Kje pa ima\u0161 glavo?<\/p><\/div>\n
Pa je \u0161lo. Ena najla\u017ejih smeri, Ov\u010dka, je bila danes tista, ki nama je v zgornjem delu dala vetra. Ko so bili prsti \u017ee navrti, sva zvila vrv, pospravila vponke ter se odpravila na raziskovanje najbolj skrivnih koti\u010dkov starodavnega mesta.<\/p>\n