{"id":6039,"date":"2011-03-25T20:31:58","date_gmt":"2011-03-25T19:31:58","guid":{"rendered":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=6039"},"modified":"2013-11-13T19:09:14","modified_gmt":"2013-11-13T19:09:14","slug":"sv-jakob-in-njegov-kriz","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=6039","title":{"rendered":"Sv. Jakob in njegov kri\u017e"},"content":{"rendered":"

(25.3.2011)<\/span><\/p>\n

Kar nekaj \u010dasa je minilo od zadnjih korakov po tej poti. Vsaj leto ali dve. Zadosti dolgo, da se je povsem spremenila. Stopinje mimo sen\u010dnice. Tu je neko\u010d grajska gospoda, le nekaj globokih vdihov nad svojo bogatijo, posedala in vzdihovala o krasotah narave. Tu je slovenska pesnica, menda prva omikanega rodu, zasli\u0161ala svojo pesem iz \u0161umenja listja pred poletno nevihto. In tu stopava midva.<\/span><\/p>\n

\n

\"Parkiri\u0161\u010de\"<\/a>

Parkiri\u0161\u010de<\/p><\/div>\n

Lep dan za razmislek, \u0161e lep\u0161i za besedo. Ali dve. O tem in onem, predvsem pa o naju. Dve generaciji, dvoje glav, dvoje svetov. Tako zelo podobnih, a vendarle svetlobna leta dale\u010d. Kratek postanek pod kro\u0161njami pomladnih dreves. Potem pa noga kar sama i\u0161\u010de pot. Naprej bo treba, kaj bi stal. Dihava proti poti, ki \u017ee od neko\u010d vodi navzgor. Naravi nepotrebna, \u010dloveku \u0161e kako. <\/span><\/p>\n

\n

\"Pot\"<\/a>

Pot<\/p><\/div>\n

Prvi pozdravi, sorodne du\u0161e so iskale mir tam gori. Sva mislila, hite\u010d od ponorelega sveta. Toda komaj sva dobro zadihala v znani breg, \u017ee sva obstala odprtih ust. Pobo\u010dja, pora\u0161\u010dena z gozdom so \u017ee od \u010dasov prvega zavedanja sekale \u0161tevilne pe\u0161poti, celo razdrapan kolovoz je peljal navzgor. Je bil \u017ee potreben za ko\u010di, ki stojita na temenu priljubljenega razgledi\u0161\u010da. <\/span><\/p>\n

\n

\"Rana<\/a>

Rana na Sv. Jakobu<\/p><\/div>\n

\u0160tevilnim je bilo to mesto za prijeten sprehod, komu celo za dokazovanje samemu sebi in predvsem drugim. Ravno prav si se zadihal tja gor, do Francijeve ko\u010de ali cerkvice nekoliko vi\u0161je. U\u017eitek je bil pogledati preko pobo\u010dij, pora\u0161\u010denih z gozdom, navzdol proti domu. Ali s pogledom, uprtim na drugo stran, sanjati vi\u0161ave. Toda nekaterim to ni bilo dovolj.<\/span><\/p>\n

\"Le<\/a>

Le kje je sedaj gozd?<\/p><\/div>\n

Privlekli so te\u017eke stroje in z izgovorom potrebe po tistem, \u010desar si sploh ne bi smeli lastiti, razrili pobo\u010dje. \u0160iroka cesta sedaj polo\u017eno seka pobo\u010dje sem in tja, zadosti polo\u017eno, da bodo mogli tu gor prilesti te\u017eki tovornjaki. Zadosti \u0161iroka, da bodo pobo\u010dje do konca razvrednotili, poni\u017eali, uni\u010dili vse, kar je bilo na njem posebnega, zbrisali spomine.<\/p>\n

\"Cerkvica\"<\/a>

Cerkvica<\/p><\/div>\n

Skoraj se nisva zna\u0161la na tej rani, iskala sva prehode, poti, polne korenin, ki so koraku dajale prijazno oporo, ni bilo ve\u010d. Pod znamenjem, kri\u017eem, ki \u017ee od nekdaj opominja pohodnike na njihovo minljivost, je hre\u0161\u010dalo, ropotalo. Nisva \u0161la pogledati katera zver hlastavo \u017ere pobo\u010dje, ni bilo potrebe, sva vedela. Raje sva zavila proti vrhu, posedela pred ko\u010do.\u00a0Tisto tiho, mirno, tam na robu. Ki me je vedno spominjala na hi\u0161ko iz pravljice o Janku in Metki.<\/p>\n

\"Zadnji<\/a>

Zadnji koraki pred Francijevo ko\u010do<\/p><\/div>\n

Tisto, kjer sem na postelji nad kuhinjo zaspal, ko sem \u0161e smrkav okoli nosu, prvi\u010d sam prehodil pot navzgor. Spomini so zbledeli, le \u0161e pripovedi budijo krhke drobce zavedanja o \u010dasih, ki se nam vedno bolj odmikajo. Srce se je umirilo, stopila sva \u0161e do sv. Jakoba. Poprosit, da bi spomini ostali, da bi jih ne odpihnila norija dni, ki prihajajo.<\/p>\n

\"Za\u010detek<\/a>

Za\u010detek nove steze<\/p><\/div>\n

Upajo\u010d, da naju bo usli\u0161al, sva korak zastavila navzdol po novi stezi, komaj vidni, le nekaj korakov pod Francijevo ko\u010do gre strmo navzdol. Sva upala, da se bova tako ognila rani. Pa nama ni uspelo. Ni\u017eje doli, kjer svet ni ve\u010d tako strm, sva jo morala presko\u010diti. Listi \u010dema\u017ea, ki je ravno dobro pokukal izpod korenin, so se svetili v son\u010dnih \u017earkih, omamno so hiteli vriskati pomladi.<\/p>\n

\"\u010cema\u017e<\/a>

\u010cema\u017e leze izpod korenin<\/p><\/div>\n

Sede\u010d pri Pustem gradu sva se spra\u0161evala, kak\u0161no je bilo \u017eivljenje tu takrat, v davnih \u010dasih. Ko so vitezi \u0161e re\u0161evali princeske iz visokih grajskih stolpov in so ogenj bruhajo\u010di zmaji sejali strah in trepet. Ko je grajska gospoda vladala podlo\u017enikom in v\u010dasih kar preve\u010d samovoljno odlo\u010dala, kaj je prav in kaj ne.<\/p>\n

\"Zidovi<\/a>

Zidovi Pustega gradu<\/p><\/div>\n

Pa me misli na tiste dni ni strah. Niti malo. Dosti bolj me skrbi, kako bodo \u010dez toliko let in \u0161e kak\u0161nega povrh, gledali na nas novi rodovi. Na na\u0161e norenje, hlastanje, uni\u010devanje. Ja, tega me je neprimerno bolj strah. Stopila sva \u0161e zadnje korake mimo Podaka navzdol.<\/p>\n

\"Napis\"<\/a>

Napis<\/p><\/div>\n

Nazaj nisva gledala, zakaj bi le. \u0160e nedavno doma\u010de pobo\u010dje je bilo mrakobno, naenkrat tako zelo tuje\u2026<\/p>\n

\n
\n
<\/dd>\n<\/dl>\n<\/div>\n
\n
\n
<\/dd>\n<\/dl>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

(25.3.2011) Kar nekaj \u010dasa je minilo od zadnjih korakov po tej poti. Vsaj leto ali dve. Zadosti dolgo, da se je povsem spremenila. Stopinje mimo sen\u010dnice. Tu je neko\u010d grajska gospoda, le nekaj globokih vdihov nad svojo bogatijo, posedala in vzdihovala o krasotah narave. Tu je slovenska pesnica, menda prva omikanega rodu, zasli\u0161ala svojo pesem […]<\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11,9],"tags":[],"class_list":["post-6039","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-gorenjska","category-planinske-poti"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6039","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/10"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6039"}],"version-history":[{"count":9,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6039\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6833,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6039\/revisions\/6833"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6039"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6039"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6039"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}