{"id":5900,"date":"2011-02-23T19:37:48","date_gmt":"2011-02-23T18:37:48","guid":{"rendered":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=5900"},"modified":"2013-11-13T19:09:14","modified_gmt":"2013-11-13T19:09:14","slug":"dolnja-avstrija-zimski-poljub","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=5900","title":{"rendered":"Dolnja Avstrija – zimski poljub"},"content":{"rendered":"

ODHOD PROTI \u0160TAJERSKI \u2013 18.2.2011<\/strong> \u2013 Pred nami so bile \u0161olske po\u010ditnice. Ker smo se odlo\u010dili, da jih aktivno izkoristimo, je bilo potrebnih kar nekaj priprav. Dekleti sta imeli popoldan \u0161e tabornike, potreben je bil po mojem razumevanju povsem predolg obisk trgovine in knji\u017enice. Seveda je bilo moje razumevanje povsem nasprotno z Majinim. Da se je spet malo zaiskrilo, je itak jasno. Postavil sem kon\u010dni rok za odhod \u2013 ob deveti uri. Seveda smo babici pomahali in odpeljali proti \u0160tajerski \u0161ele pol ure kasneje.<\/p>\n

\"Zimski<\/a>

Zimski poljub<\/p><\/div>\n

Peljali smo mimo Dom\u017eal in po avtocesti do Celja, tam za\u0161ibali proti Vojniku in naprej do Zre\u010d. Parkirali smo pred termami (46.370940 15.387280), se po telefonu javili Benu, potem pa kmalu izginili v posteljo. Jaz sem sicer v roke vzel PSP, pa potem pri drugem Tom in Jerryju \u017ee konkretno kinkal.<\/p>\n

PIBER, MARIAZELL \u2013 19.2.2011<\/strong> \u2013 Zjutraj smo bili ob osmih pokonci. Pripravljeni na odhod smo poklicali Bena, ki nas\u00a0 je pri\u0161el pozdravit. Takoj je pojasnil, da bodo krenili na pot malo kasneje, obiskali \u0161e trgovino v bli\u017eini Gradca in nas ujeli nekje po poti. Tudi prav, smo mu ob devetih pomahali in mimo Slovenskih Konjic peljali proti avtocesti.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Na parkiri\u0161\u010du pod kobilarno v Pibru<\/p><\/div>\n

\u0160tiripasovnici smo sledili do Gradca, tam zavili v smer Celovca, pa kmalu presko\u010dili na lokalne ceste, ki so nas peljale do kraja Piber. Da smo prav, so nam kazale \u0161tevilne obcestne table in napisi, da je to de\u017eela lipicancev. V Pibru namre\u010d stoji dr\u017eavna konju\u0161nica.<\/p>\n

\"Baro\u010dni<\/a>

Baro\u010dni dvorec<\/p><\/div>\n

\u017divi se je med vo\u017enjo utrnilo vpra\u0161anje, \u010digavi so sedaj lipicanci. Sem ji zvito odgovoril, da teh lepih \u017eivali politi\u010dne zdrahe nedvomno ne zanimajo in nas konec koncev tudi ne. Parkirali smo na velikem parkiri\u0161\u010du ob vzno\u017eju vzpetine (47.078280 15.100984), na kateri stoji dvorec, nad njim so hlevi s konji.<\/p>\n

\"Notranjost<\/a>

Notranjost dvorca<\/p><\/div>\n

Dekleti sta bili sprva nekoliko brez volje, potem pa sta najprej navdu\u0161eno skakali po trgovini in malo kasneje na igralih. Razpolo\u017eenje se je \u017ee bolj\u0161alo. Ob pol dvanajstih je pri\u0161el na\u0161 vodi\u010d. Sredi zimske sezone smo bili edini gostje. Z Majo sva se javila za prevajalca dekletoma in krenili smo na ogled.<\/p>\n

\"Igrala<\/a>

Igrala pred trgovino s spominki<\/p><\/div>\n

Najprej smo zavili v hleve s konji, videli razli\u010dne opreme, hrva\u0161ko, mad\u017earsko in seveda doma\u010do, iz Piberja. Izvedeli smo, kateri so rodovi lipicancev in kako se ozna\u010dujejo, opazovali plemenske \u017erebce, med njimi tudi enega iz Lipice. Videti je, da so \u017erebci \u0161panske jahalne \u0161ole letos preleni za randi s kobilami iz Piberja, zato morajo (znova) na pomo\u010d prisko\u010diti krepki podalpski lepotci.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na vodenem ogledu po kobilarni<\/p><\/div>\n

V kova\u010diji pozimi konj ne podkujejo, smo pa videli \u0161tevilne vrste podkev in izvedeli, za kaj se posamezna uporablja. Pri konjih v izpustu in kobilah z \u017erebi\u010dki nam je vodi\u010d dokaj ob\u0161irno razlo\u017eil, kako ravnajo s kobilami, ki so breje in tistimi, ki so \u017ee povrgle.<\/p>\n

\"Plemenite<\/a>

Pristni stik<\/p><\/div>\n

Seveda je bil za razumevanje vseh izrazov potreben hitri \u0161nelkurs nem\u0161\u010dine. Med tem, ko sva z Majo \u0161vicala ob prevajanju, je Ajda sku\u0161ala z dobrikanjem privabiti najbli\u017ejega \u017erebi\u010dka. Pa ni ni\u010d maral za njene namige. Opazil pa jih je drugi, ki je nenadoma prav firb\u010dno pri\u0161el pogledat obiskovalce.<\/p>\n

\"Kobile<\/a>

Kobile in \u017erebi\u010dki<\/p><\/div>\n

Dekleti sta bili seveda navdu\u0161eni. Bo\u017eali sta ga, on pa se je smukal okoli njiju, ju v\u010dasih boksnil ali celo ne\u017eno ugriznil. Sedaj so bila \u0161e malo prej povsem kisla usta deklet razpotegnjena v \u0161irok nasmeh. Dobra volja ni popustila niti med ogledom ko\u010dij in sani, s katerim se je na\u0161 sprehod po kobilarni zaklju\u010dil.<\/p>\n

\"Firb\u010dni<\/a>

Firb\u010dni \u017erebi\u010dek<\/p><\/div>\n

\u010cez trgovino smo seveda firbcali, pa z obljubo, da \u0161e pridemo, dano tako trgovki kot otrokom, u\u0161li na igrala. Postanek je bil obvezen, \u010deprav sem malo tudi \u017ee priganjal. Smo imeli za danes \u0161e nekaj na\u010drtov. Med spustom proti avtodomu je \u017diva zlezla \u0161e v hi\u0161ko na drevesu, jaz pa sem \u0161ele sedaj opazil napis, da je\u00a0 parkiri\u0161\u010de zasebno in da kampiranje odpade. Dobro, da vemo za drugi\u010d.<\/p>\n

\"Razstava<\/a>

Razstava ko\u010dij<\/p><\/div>\n

Odpeljali smo se do bli\u017enje vasice B\u00e4rnbach, kjer smo parkirali nasproti cerkve (47.069891 15.126706). Ta nam je poglede privla\u010dila \u017ee ob vo\u017enji proti kobilarni. Ni\u010d \u010dudnega, saj je izdelek dokaj ekstravagantnega arhitekta Hundertwasserja, \u010desar na zunaj ne more skriti.<\/p>\n

\"Sveta<\/a>

Sveta Barbara<\/p><\/div>\n

Okoli cerkve vrsta nekak\u0161nih vrat predstavlja razli\u010dne svetovne religije, to jasno ka\u017eejo tudi oznake na njihovih obokih. Vsekakor zanimivo, tako zaradi oblike, kot predvsem tudi same ideje. Pa saj je bil arhitekt znan po tak\u0161nih domislicah. Zato pa notranjost ni bila tako pisana, kot smo pri\u010dakovali.<\/p>\n

\"Notranjost<\/a>

Notranjost cerkve<\/p><\/div>\n

Sem kar imel pred o\u010dmi \u017eupnika, ki arhitektu grozi z ve\u010dnim ognjem, \u010de bo tudi notranjost na svoj na\u010din \u00bboskrunil\u00ab. Malo smo se igrali z navigacijo, ugotavljali, katera pot bo bli\u017eja in brez dodatnih cestnin. \u0160e bolj pa razmi\u0161ljali, kaj bi se nam \u010dasovno najbolj iz\u0161lo.<\/p>\n

\"Krstilnica\"<\/a>

Krstilnica<\/p><\/div>\n

\u0160e vedno poln ra\u010dunic, sem v mestecu Th\u00f6rl samo debelo pogledal, ko je pred menoj za\u010del policist mahati z liziko. Ups. S kolegico sta stopila do mene in skoraj v zadregi je vpra\u0161al, ali znam kaj nem\u0161ko. Itak, da bi se kak\u0161na beseda znala najti. Hvala bogu je bil njegov odgovor.<\/p>\n

\"Molitev\"<\/a>

Molitev<\/p><\/div>\n

Na vpra\u0161anje, kaj sem naredil narobe, je pomignil, da sem malo prehitro vozil. Njegov dokaj bolj zajeten kolega je res stal v bli\u017eini z laserskim merilnikom pod pazduho. Prehitro? Halo! Kaj pa kolona za mano? Preveril je, \u010de je z dokumenti vse v redu, se pustil pou\u010diti, da sta dekleti seveda privezani, vendar le dvoto\u010dkovno, kolegica pa mi je namignila, da nisem ravno podiral rekordov.<\/p>\n

\"Ena<\/a>

Ena izmed vrat<\/p><\/div>\n

Po tem, ko smo poklepetali \u0161e o na\u0161i nadaljnji poti, mi je\u00a0 vrnil dokumente. O kak\u0161ni kazni raje nisem spra\u0161eval. Morebiti pa pride naknadno po po\u0161ti. Bomo videli. Do Mariazella ob cesti ni bilo nobenega kifeljca ve\u010d, le Jezersko sedlo smo morali pre\u010dkati in \u017ee smo parkirali na P3 (47.770383 15.318480).<\/p>\n

\"Park<\/a>

Park pred cerkvijo v B\u00e4rnbachu<\/p><\/div>\n

Po \u010detrti uri popoldan zastonj. Kot pravi Gorenjci smo seveda \u010disto brez na\u010drta pripeljali ravno nekaj minut za tem, ko ni bilo ve\u010d treba pla\u010dati ni\u010d. Med tem, ko je Maja cmarila kosilo, sva z Ajdo od\u0161la do bazilike. Marijino sveti\u0161\u010de, nekak\u0161ne \u0160tajerske Brezje.<\/p>\n

\"Bazilika<\/a>

Bazilika v Mariazellu<\/p><\/div>\n

Leta 2007 jih je obiskal pape\u017e. Pa zanimanje verjetno ni bilo ravno preveliko, glede na to, da \u0161e \u0161tiri leta kasneje (raz)prodajajo pakete, namenjene romarjem, ki so pred leti pri\u0161li mahat Benediktu. Tokrat skontu nismo podlegli, vre\u010dke so ostale v polnem \u0161tevilu. \u0160e sprehod po trgu pred cerkvijo, iskanje poti skozi samostan nazaj proti parkiri\u0161\u010du in okusna ve\u010derja.<\/p>\n

\"Vhodni<\/a>

Vhodni portal<\/p><\/div>\n

Po njej si je Ajda privo\u0161\u010dila po\u010ditek v alkovnu, jaz pa sem s kuharicama od\u0161el pomolit, da bi bile tudi ostale ve\u010derje podobne. Da bi bolj dr\u017ealo, smo kupili \u0161e svetinjico, potem pa mimo Marije v zlatu od\u0161li proti izhodu iz cerkve. Na trgu smo zavili desno in se malo naokoli vra\u010dali proti parkiri\u0161\u010du.<\/p>\n

\"Oltar\"<\/a>

Mogo\u010dna notranjost<\/p><\/div>\n

Poleg nas je bil \u017ee parkiran Beno. Nekje v mestu smo se zgre\u0161ili. Ni\u010d hudega. Po\u010dakali smo, da se je vrnil in mu izrekli dobrodo\u0161lico. Potem pa odpeljali proti Lunzu. Malo nas je skrbelo, ker je policist v Th\u00f6rlu zavijal z o\u010dmi, da ceste sicer ne pozna, da pa ne more biti prida glede na oznako na zemljevidu. Pa ni imel prav. Cesta je bila odli\u010dna, vzpon na sedlo in potem spust z njega pa ni\u010d posebnega.<\/p>\n

\"Marijin<\/a>

Marijin oltar<\/p><\/div>\n

V Lunzu smo vijugali do jezera in iskali drsali\u0161\u010de, o katerem sem na\u0161el informacijo na internetu. Pa je bilo jezero brez ledu in tudi v centru kraja ledene ploskve nismo na\u0161li. Pa ni\u010d. Peljali smo naprej proti kraju Hollenstein an der Ybbs, se strmo vzpeli nadenj in se zna\u0161li pred dilemo. Levo ali desno? Ugotovili smo, da desno ni ravno pravega parkiri\u0161\u010da, zgolj nekaj mest za \u017ei\u010dni\u010darje.<\/p>\n

\"Arthur-Krupp-Platz\"<\/a>

Arthur-Krupp-Platz<\/p><\/div>\n

Zato smo se vrnili do razpotja in poskusili levo. Prostora je bilo dovolj, parkiri\u0161\u010de ob cesti je le nekoliko viselo (47.792657 14.794738). Pa nas ni pretirano motilo. Ko je pripeljal \u0161e Beno, je ravno tako zavil najprej desno, potem pa pri\u0161el do nas. Poskusili smo dobro doma\u010do kapljico, nato pa \u0161li na sprehod do smu\u010di\u0161\u010da.<\/p>\n

\"Ve\u010derni<\/a>

Ve\u010derni sprehod po Mariazellu<\/p><\/div>\n

Ugotovili smo, da\u00a0 je tekmovanje s ple\u017euhi \u017ee mimo, zabava pa se je nadaljevala v lokalnem disku. Nas ni toliko pritegnila, da bi se ji pridru\u017eili. \u0160e posebej, ko so nas vsi gledali, kot da smo padli z Marsa. Zato smo pobrali \u0161ila in kopita in se vrnili v avtodome. Vo\u017enja \u010dez dan nas je kar utrudila, zato je bila ura za odhod v posteljo ve\u010d kot prava.<\/p>\n

K\u00d6NIGSBERG, GAMING \u2013 20.2.2011<\/strong> \u2013 Zjutraj sem bil zgodaj pokonci. Mogo\u010de zato, ker so me pono\u010di budili veseljaki, ki so svoj uspe\u0161en ple\u017euharski nastop bogato zalili.<\/p>\n

\"Smu\u010di\u0161\u010de<\/a>

Smu\u010di\u0161\u010de K\u00f6nigsberg<\/p><\/div>\n

Opazil sem, da deluje poleg dveh vle\u010dnic, ki ob umetnem zasne\u017eevanju uspeta prebroditi tudi nekaj odjuge, \u0161e skrajno leva. \u017di\u010dni\u010dar mi je vlil upanja, da bi znala do otoplitve omogo\u010diti nekaj zavojev. Pa je bilo veselja kmalu konec. Komaj smo pri blagajni dobili dopoldanske karte, \u017ee je leva \u017ei\u010dnica obstala.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled od zgoraj<\/p><\/div>\n

Da tudi gornji dve ne delata, smo pa tako \u017ee vedeli. Ni nam preostalo drugega, kot da smu\u010damo ob sidru. Progi, na vsaki strani \u017ei\u010dnice ena, sta bili dokaj kratki, vendar solidno strmi. Tako sta omogo\u010dili nekaj lepih zavojev. Kro\u017eni\u010dek ni\u017eje pa je bil res namenjen zgolj za\u010detnikom. Dekleti sprva nista bili ravno pri volji, malo sta ponergali, da je smu\u010danje dolgo\u010dasno. Puberteta, kaj se more.<\/p>\n

\"Kro\u017eni\u010dek\"<\/a>

Kro\u017eni\u010dek<\/p><\/div>\n

Pa sva jima z Majo z nekaj truda sku\u0161ala vo\u017enje narediti bolj zanimive. Tudi Beno z Ja\u0161o in Oskarjem je bil dodatna motivacija. Ob enih smo s smuko zaklju\u010dili, vrnil sem karte, potem pa od\u0161el gledat, kaj se kuha. Seveda so bile na meniju dobrote in seveda sta dekleti spet vihali nos. Izbir\u010dne Mete.<\/p>\n

\"Polni<\/a>

Polni smo navdu\u0161enja<\/p><\/div>\n

Po kosilu smo se odpeljali proti Hollensteinu, kjer sem nato\u010dil gorivo, nato pa vo\u017enjo nadaljevali do G\u00f6stlinga, kjer smo v termah Ybbstaler Solebad poiskali nekaj informacij. Z Benom sva pomahala prijazni receptorki in pome\u017eiknila, da se naslednji dan vrnemo, potem pa navigirala proti kraju Gaming. Za Luzom se je cesta vzpela, pa znova spustila, mimo kartuzije smo iskali pravi odcep do bazena.<\/p>\n

\"Parkiri\u0161\u010de<\/a>

Parkiri\u0161\u010de pod smu\u010di\u0161\u010dem<\/p><\/div>\n

Presene\u010deno smo ugotovili, da gre v resnici za \u0161olski bazen, pod katerim so tudi savne. Sledili smo tablici, ki je obetala parkiri\u0161\u010de za obiskovalce bazena in na\u0161li miren prostor za \u0161olo (47.924652 15.094044). Tako miren, da ima tudi no\u010dne obiskovalce. Benu sem z nogo pokazal, kaj mislim. On je sicer kimal, a videl le na tleh narisano tanculo in polja za igro \u010clovek ne jezi se.<\/p>\n

\"Osamljeno<\/a>

Osamljeno drevo<\/p><\/div>\n

\u0160ele ko sem kondoma brcnil pod sneg se mu je izvil presene\u010den: \u00bbOoooooo\u00ab. Na hitro sva raziskala pot do bazena in z Bademeistrom spregovorila par prijaznih besed. \u010cez nekaj minut smo se vrnili v polni zasedbi, dobili nekaj osnovnih napotkov, nato pa zasedli prosta mesta ob manj\u0161em bazenu.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na zaprti progi se ka\u017ee pomanjkanje snega<\/p><\/div>\n

Na eni strani bi se dalo celo plavati, na drugi pa je bilo vode komaj do kolen. V njej so \u017ee \u0161pricali doma\u010di otroci, mi smo se jim le pridru\u017eili. Beno je takoj strokovno ugotovil, kak\u0161ne vrste je bazen in pokomentiral re\u0161etke ob njem. Poklicna deformacija. V kleti so bile tur\u0161ka, finska in bio savna. Slednja je imela temperaturo okoli 60 stopinj in nekoliko vi\u0161jo vla\u017enost.<\/p>\n

\"Parkiri\u0161\u010de<\/a>

Parkiri\u0161\u010de za \u0161olo v Gamingu<\/p><\/div>\n

Prostora za po\u010ditek je bilo dovolj, celo manj\u0161i bazen za ohladitev je bil ob tu\u0161ih. Dopoldan nas je na smu\u010di\u0161\u010du nekoliko zeblo, zato je pregrevanje prav prijalo. Tastari smo toploto seveda iskali v kleti, otroci so si raje na bazenu izposojali rekvizite, \u017eoge, vodne ko\u0161e, zabave je bilo zadosti.<\/p>\n

\"\u0160olski<\/a>

Bazen se je zve\u010der umiril<\/p><\/div>\n

\u010ce sta na\u0161i pubertetnici fanta iz sosednjega avtodoma prej gledali \u0161e malo od strani, so se sedaj \u017ee povsem ujeli. Zabava je bila na vi\u0161ku. Dokler ni bila Mila preve\u010d zaspana in so Beno in njegovi pomahali in se odpravili spat. Mi nismo bili v vodi skoraj ni\u010d dlje. Da pa smo se uredili, nam je pri dekletih vzelo precej ve\u010d \u010dasa.<\/p>\n

\"Hodniki<\/a>

Hodniki \u0161ole v Gamingu<\/p><\/div>\n

Ko smo pri\u0161li do avtodoma, je bilo pri sosedih \u017ee vse tiho. Nismo hoteli motiti ali celo koga buditi, zato smo tiho sko\u010dili kar domov, na toplo. Utrujeni smo kmalu zaspali, no\u010d je bila povsem mirna.<\/p>\n

YBBSTALER SOLEBAD \u2013 21.2.2011<\/strong> \u2013 Zbudil sem se \u017ee pred sedmo in opazil, da se je malo parkiri\u0161\u010de za\u010delo po\u010dasi polniti. \u010cas za\u010detka pouka je bil vedno bli\u017eje, u\u010ditelji so prihajali. Potrkal sem pri Benu in, \u0161e preden bi naju kdo grdo pogledal ali celo zaparkiral, sva mimo presene\u010denih otrok odpeljala do glavne ceste in zavila proti Lunzu. Vra\u010dala sva se do G\u00f6stlinga in pred bazeni parkirala (47.810330 14.934744).<\/p>\n

\"Ybbstaler<\/a>

Ybbstaler Solebad<\/p><\/div>\n

Prijazna mladenka, ki je ravno prihajala v slu\u017ebo, nama je pomignila, da lahko avtodome pustiva tudi na tlakovcih, ki so omogo\u010dali parkiranje dalj\u0161ih vozil. Jaz sem ga parkiral ob cesti, Beno pa ob bazenih. Ker je bilo \u010dasa do odprtja \u0161e dovolj, sva od\u0161la v vas do trgovine. \u010ceprav sva imela to\u010dno navodilo, kaj kupiti, sva brskala po policah, se seveda najdlje zadr\u017eala pri policah s pivskimi fla\u0161ami in nato polnih rok pri\u0161la do blagajne. Ta prave babe, sva se smejala sama sebi.<\/p>\n

\"Otroci<\/a>

Otroci med igro<\/p><\/div>\n

Malo pred deset smo bili \u017ee v termah, presene\u010deni, saj so bile kljub ponedeljku nabito polne. Po\u010ditnice sosednje \u0160tajerske so se krepko poznale. Vseeno nam je v zadnjem trenutku nekako uspelo zbrati dovolj le\u017ealnikov na balkonu. Najprej sem bazene preizkusil kar sam, zavil pa sem tudi v savne. Zanje je bilo potrebno manj\u0161e dopla\u010dilo. Papirnata zapestnica je po eni strani omogo\u010dala, da se je bilo mo\u017eno sprehajati v savne neomejeno, po drugi strani pa prepre\u010devala, da bi jo bilo mo\u017eno menjati.<\/p>\n

\"Kaj<\/a>

Kaj pa se gremo sedaj?<\/p><\/div>\n

Ajda se je udobno namestila na le\u017ealniku in zatopila v napeto zgodbo, \u017divi pa je po\u010dasi postalo dolg\u010das. Zato sem obe navdu\u0161il za tobogan. Ni kaj posebnega, bolje kot ni\u010d pa \u017ee. Ko se nam je pridru\u017eil Beno, \u010dasa za zehanje ni bilo ve\u010d. Dekleti sta dobili dru\u017ebo, otroci so se zabavali v slanem bazenu, ki je bil tudi najtoplej\u0161i. Potapljali so se in preganjali \u010das z raznimi igricami. Beno je v vodnem toku na\u0161el zapestnico za vstop v svet savn. O\u010ditno se je nekomu odlepila in z Mojco sta \u0161la skupaj na toplo.<\/p>\n

\"Ko<\/a>

Ko smo vsi otroci<\/p><\/div>\n

Dan je hitro mineval. Otroci so na le\u017ealnikih kartali, Enka je bila zakon, pa tudi ugotavljanje oseb v igri\u00a0 detektiv jih je pritegnilo. Lakota je zahtevala malico, prebrali smo vsak kak\u0161no revijo ali kar celo knjigo. Dan za u\u017eivanje in relaksacijo. Tastari smo se menjavali v savni. Dve finski, tur\u0161ka in bio savna, so nas kar navdu\u0161ile. Malo manj pa gne\u010da. \u0160e posebej ob obredih vodenega savnanja.<\/p>\n

\"Knjiga<\/a>

Knjiga mene briga...<\/p><\/div>\n

Ko sem prvi\u010d zakorakal v solno savno, sem bil navdu\u0161en, ker je bila skoraj prazna. \u010cez minuto so se vrata odprla in kolona ostarelih nagcev je zasedla vsa kolikor toliko prosta mesta. Med tem, ko so bili \u017ee tako nagneteni, da se jim je \u0161vic skoraj prelival, so si za piko na i za\u010deli praviti \u017ee tiso\u010dkrat pre\u017eve\u010dene vice. Tiste o Janezku (Franceljnu v holcerski varianti) in trdem zunaj in mehkem znotraj \u2013 \u017eve\u010dilcu. Iz savne sem sit vsega skupaj pobegnil ravno, ko bi se program moral za\u010deti. Hvala lepa, to ni zame.<\/p>\n

\"Zunanji<\/a>

Zunanji bazen<\/p><\/div>\n

Ker Mila ni hotela zaspati na bazenu, sta z Mojco od\u0161li v avtodom. Beno in fanta pa so nam \u0161e lep \u010das delali dru\u017ebo. Z njim in Oskarjem smo \u0161li v savne, otroci pa so postali pravi kvartopirci. Beno in fanta so se ob petih poslovili, mi pa smo vztrajali do ve\u010dera. Gne\u010da v bazenih se je zmanj\u0161ala, v savnah pa se je bilo zgolj treba izogibati vodenih savnanj.<\/p>\n

\"Evo,<\/a>

Evo, pa gre moja pla\u010da...<\/p><\/div>\n

\u010ceprav tudi to ni vedno pomagalo, saj so bili programi izmeni\u010dno v finskih savnah. Program je namre\u010d trajal skoraj pol ure, nato je \u010distilka \u0161e pet do deset minut savno \u010distila. Ko je z metlo od\u0161la, si lahko hitro sko\u010dil na pregrevanje, vendar se po navadi \u0161e niti ogrel nisi, so \u017ee pri\u010deli prihajati kandidati za naslednji program. Bljak. Z Majo sva raje zavila v bio savno, prijetna, lahko bi kar zaspal.<\/p>\n

\"Ni<\/a>

Ni me...<\/p><\/div>\n

Z dekletoma sem \u0161el zaplavat v zunanji bazen, uganjali smo vragolije v toku. Za konec sem odplaval \u0161e nekaj dol\u017ein v malo hladnej\u0161em bazenu pod balkonom. Potem pa je bil res \u017ee \u010das za odhod, treba se je bilo \u0161e stu\u0161irati in posu\u0161iti lase. To je pri nas kar podvig, ki zahteva svoj \u010das. Ob prihodu v avtodom smo si tako le \u0161e skuhali juhico, potem pa \u017ee pripravili avtodom za odhod proti smu\u010di\u0161\u010du Annaberg. Peljali smo do Lunza, tam zavili proti Mariazellu, pa \u0161e pred njim mimo Erlaufseeja presekali do Mitterbacha.<\/p>\n

\"Polna<\/a>

Polna vre\u010da smeha<\/p><\/div>\n

Cesta je bila prakti\u010dno prazna, na celi poti smo sre\u010dali morebiti tri avtomobile.Spet je \u0161lo gor in dol do parkiri\u0161\u010da pod Annabergom, kjer bi kmalu zgre\u0161il pravi uvoz. Pa ga nisem. Parkiral sem poleg Bena, ki je bil tu \u017ee nekaj \u010dasa (47.875370 15.365068). Povabljen v goste, sem od\u0161el k sosedovim na ve\u010derni klepet. Razpredali smo o kartici, na\u010drtih, marsi\u010dem. Malo pred polno\u010djo je bil \u010das za spanje. Le\u017eernega u\u017eivanja je bilo konec, naslednji dan nas je \u010dakalo smu\u010danje.<\/p>\n

\"Smu\u010di\u0161\u010de<\/a>

Smu\u010di\u0161\u010de Annaberg<\/p><\/div>\n

ANNABERG \u2013 22.2.2011<\/strong> \u2013 Vremenske napovedi, ki smo jih spremljali pred odhodom, so bile povsem zmedene. Tik pred odhodom pa so se dokaj poenotile, \u017ee v za\u010detku tedna, vsaj s torkom, izbolj\u0161anje. Pa jade. Vreme je bilo obla\u010dno, vrhovi v megli. Kaj se more. Z Benom sva bila ob devetih na blagajni, dopla\u010dala nekaj malega za dnevne karte, nato pa fini\u0161irala priprave za smuko.<\/p>\n

\"Smuka<\/a>

Smuka s Hennestecka<\/p><\/div>\n

Pri nas je bila danes zjutraj na vrsti za smuko Ajda, Maja in \u017diva sta se odlo\u010dili, da se nam pridru\u017eita malo kasneje. Najprej sva \u0161la na vle\u010dnico Reidl 4, potem pa na \u0161tirisede\u017enico Hennesteck. Ta je bila ob spustu \u010disto razo\u010daranje. Proga bi bila sicer zanimiva, toda topovi so delali \u017ee celo no\u010d s polno mo\u010djo. Zato so bili sredi nje ogromni kupi, nisi vedel, kje se kon\u010duje poteptani del, kje pa vedno globlji napihani umetni sneg.<\/p>\n

\"Teko\u010di<\/a>

Teko\u010di trak v bli\u017eini parkiri\u0161\u010da<\/p><\/div>\n

Da proge na najbolj ozkih delih niso bile zavarovane, nas pa sploh ni presenetilo. Vle\u010dnica na zadnji strani, Almlift, je bila bolje pripravljena, pa tudi spodnja, kraj\u0161a \u0161tirisede\u017enica je ponujala nekaj malega u\u017eiva\u0161ke smuke. Bilo pa je mrzlo, tako da je ob enajstih sledila prva menjava. Obupno po\u010dasni trak nas je potegnil na vrh klanca pod katerim smo bili parkirani.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na vrhu sede\u017enice Pfarrboden<\/p><\/div>\n

Ajda se je \u0161la pogret, \u017diva pa na smu\u010di. Skupaj z Majo smo od\u0161li pod Annaberg. Tudi sidro Reidl 5 je imelo kupe, kaj tak\u0161nega \u017ee dolgo nisem videl. Ko smo se spu\u0161\u010dali v Pfarrbodenst\u00fcberl, je Oskar pomotoma zavil nazaj na sidro. Maja, ki je smu\u010dala zadnja, ga je klicala, potem pa zavila za njim. Kmalu smo se na\u0161li, smu\u010di\u0161\u010de vendarle ni bilo tako veliko, da bi se bilo treba pretirano iskati.<\/p>\n

\"Ravnina<\/a>

Ravnina pod vrhom Hennestecka<\/p><\/div>\n

Proge ob dvosedi Pfarrboden so bile bolje urejene, toda kaj, ko ti je na vrhu \u017ei\u010dnice, tik ob vasici, sneg iz topa neslo naravnost v glavo. Se pa vsaj obirali nismo, spu\u0161\u010dali smo se navzdol in u\u017eivali v lepih zavojih. Ob dvanajstih se nam je znova pridru\u017eila Ajda, eno uro smo smu\u010dali vsi skupaj. Mraz je nekoliko popustil, vreme pa se ni izbolj\u0161alo.<\/p>\n

\"\u017diva<\/a>

\u017diva prevzema \u0161tafeto<\/p><\/div>\n

Ob enih je \u0161la po\u010divat \u017diva, z Ajdo pa smo najve\u010d smu\u010dali pod Annabergom. Progi, na vsaki strani ena, sta bili dokaj strmi, ni\u010d kaj dolgo\u010dasni. \u0160e najbolj sta nam odgovarjali, le med vo\u017enjo proti vrhu je bil vedno nekdo sam na dvosedi. \u010cas za meditacijo. Ob pol treh je sledila nova menjava, \u017diva je smu\u010dala do konca, z njo pa kmalu \u0161e Maja, saj sem jaz od\u0161el na kosilo.<\/p>\n

\"Reidl-Lift<\/a>

Reidl-Lift 4<\/p><\/div>\n

Po njem so iz sosednjega avtodoma sporo\u010dili, da je utrujenost za sprehod prevelika. Tudi \u017diva je poto\u017eila, da jo je smuka utrudila in bo tako ostala kar na toplem. Z Majo in Ajdo pa nismo obupali, korak smo zastavili proti Annabergu. Na robu parkiri\u0161\u010da smo zavili na gozdno u\u010dno pot, sneg je prijetno \u0161kripal pod nogami.<\/p>\n

\"Zgornje<\/a>

Zgornje parkiri\u0161\u010de pri blagajnah<\/p><\/div>\n

Zlo\u017eno smo se vzpenjali in se ob pojasnilnih tablah pustili pou\u010diti o lokalnih \u017eivalih, rudarstvu, nevarnosti plazov. Pot se je iztekla na travnik, za njim pa smo tik pred vasjo zavili v kratko sotesko. Na vrhu gri\u010da. Prav nenavadno. Sledil je \u0161e spust do trga, dejansko na vrhu smu\u010di\u0161\u010da.<\/p>\n

\"U\u010dna<\/a>

U\u010dna pot - rudnik<\/p><\/div>\n

Pozdravili smo policista, ugotovili, da je cerkev zaprta in da so ob glavni ulici prijetne hi\u0161ke, v gosti\u0161\u010du na drugi strani ceste pa kar \u017eivahno. Ker se je med tem stemnilo, smo jo navzdol mahnili po glavni cesti. Prometa ni bilo veliko, zatorej je bila tudi hoja dokaj prijetna.<\/p>\n

\"Sneg<\/a>

Sneg je \u0161kripal pod nogami...<\/p><\/div>\n

Na parkiri\u0161\u010du smo izvedeli, da se je Beno izgubil. \u010cez \u010das je le na\u0161el pot domov, pojasnil, da je ob iskanju vode naletel na prijetno lokalno gostilnico, kjer so ga doma\u010dini vzeli za svojega. Ura je bila \u017ee dokaj pozna, zato smo pripravili vse za odhod, pognala sva svoji ma\u0161ini in peljala proti Mitterbachu. Cesta je bila kljub temu, da je rahlo naletaval sneg, povsem v redu.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na izhodu iz nenavadne soteske<\/p><\/div>\n

Parkirali smo nasproti \u017ei\u010dnice in tudi po hitrem obhodu drugih parkiri\u0161\u010d pri ni\u017eje le\u017ee\u010dih bazenih, tam ostali (47.810402 15.289617). Otroci so se naselili v na\u0161 avtodom, tam gledali film in igrali ra\u010dunalni\u0161ke igrice, tastari pa smo pri Benu klepetali. Ve\u010der je kar hitro mineval, ob enajstih je bil zadnji \u010das za spanje.<\/p>\n

\"Ve\u010derni<\/a>

Ve\u010derni Annaberg<\/p><\/div>\n

Otroci so morali prekiniti z zabavo, \u010dakal nas je \u0161e en smu\u010darski dan. Ob pol enih pono\u010di sem zasli\u0161al, da je pripeljal \u0161e en avtodom in parkiral poleg nas. Peter je pri\u0161el, juhej.<\/p>\n

GEMEINDEALPE \u2013 23.2.2011 <\/strong>\u2013 Jutro je bilo obla\u010dno, naletaval je sneg. Pono\u010di ga je naneslo nekaj centimetrov, celo cesta je bila bela. Pozdravili smo se s Petrom. Oba z Benom sta sumni\u010davo gledala v nebo in sklenila, da bo popoldne bolj primerno za smuko. Jaz pa sem bil zagnan, dopla\u010dal sem razliko do dnevne karte in se odpeljal s \u0161tirisede\u017enico navzgor.<\/p>\n

\"Na<\/a>

Na \u0161tirisede\u017enici Bodenbauer Express<\/p><\/div>\n

Smu\u010di\u0161\u010de ima dejansko poleg kratkega kro\u017eni\u010dka za za\u010detnike le dve \u017ei\u010dnici. \u0160tirisede\u017enico spodaj in po\u010dasno dvosede\u017enico do vrha Gemeindealpe. Slednjo so zagnali \u0161ele ko sem pripeljal do nje. In jo na vrhu tudi takoj ustavili. Hm, \u017ei\u010dnica samo zame, odli\u010dno. \u017di\u010dni\u010darja sem na vrhu povpra\u0161al o prospektu prog. Ga je neuspe\u0161no iskal, potem pa le pokazal na tablo z letno silhueto hriba. Pa ni\u010d.<\/p>\n

\"U\u017eitek<\/a>

Pod dvosede\u017enico Gipfelbahn<\/p><\/div>\n

Dolga flanka je pa\u010d vabila, gremo po njej, pa bomo videli, kam pripelje. Prva strmina je bila uradno zaprta, vendar me je premamila. Na vrhnji strmini se je sneg celo malo plazil. Pa ni bilo hudega. Tudi ni\u017eje spodaj ga je bilo ravno prav za u\u017eiva\u0161ko uvijanje. Vriskal sem in po postajici prijateljem sporo\u010dal, da se je najbolje spraviti na smu\u010di.<\/p>\n

\"U\u017eitek<\/a>

U\u017eitek v pr\u0161i\u010du<\/p><\/div>\n

Pridru\u017eila se mi je zgolj \u017diva, ki je skupaj z mano u\u017eivala v pr\u0161i\u010du. Spustila sva se prav z vrha in presmu\u010dala celo dolgo flanko. Skoraj nedotaknjeno. Ve\u010dkrat. Vse naokoli je pr\u0161elo, na bolj ravnih delih pod flanko, pa si lahko smu\u010di zgolj slutil pod sne\u017eno odejo. Zvijali sta se sem in tja kot ka\u010di.<\/p>\n

\"Greva<\/a>

Greva \u0161e enkrat!<\/p><\/div>\n

Ob enajstih sta se nama pridru\u017eili \u0161e Maja in Ajda. \u0160e vedno smo lovili nezvo\u017eene dele, vendar jih je bilo ob vsaki vo\u017enji manj. Manj u\u017eitka in ve\u010d rodea. Na ravnih delih pa je zvo\u017eeni pr\u0161i\u010d neprijetno zaviral, na nekaterih delih je bilo treba obvoziti kamen ali dva. Na obla\u010dnem nebu se je ob\u010dasno skozi oblake posvetilo, vendar sonce ni zmagalo. Povrh so ves dan izpod neba plesale sne\u017einke. Pa vseeno smuka ni bila neprijetna.<\/p>\n

\"Pr\u0161enje\"<\/a>

Pr\u0161enje<\/p><\/div>\n

Zavili smo tudi na kro\u017eni\u010dek, zgolj toliko, da smo lahko rekli, da smo bili tudi na tej \u017ei\u010dnici. Potem pa s sede\u017enico spet navzgor. Po navadi do vrha, ob\u010dasno, za spremembo, zgolj do vrha \u0161tirisede. Spet je \u0161la uvijat z nami \u017diva, nekaj \u010dasa smo vozili skupaj, potem pa sta se dekleti znova menjali. \u017diva je v\u010dasih za\u0161ibala tako, da sem jo komaj lovil.<\/p>\n

\"Ajda<\/a>

Maja in Ajda i\u0161\u010deta zadnje nedotaknjene krpice<\/p><\/div>\n

Ob dveh je bilo treba narediti pavzo, Beno je pod smu\u010di\u0161\u010dem \u010dakal z Edelweissom. Itak, da se je prilegel. Zadnjo vo\u017enjo sva lovila z Ajdo, vozila po polo\u017eni progi z vrha, potem pa verjetno kot zadnja sedla na \u0161tirisede\u017enico. Blagajni\u010darko sva \u0161e ujela in vrnila karte, potem pa \u017ee pospravljala opremo v \u00bbtrugo\u00ab.<\/p>\n

\"Kristal<\/a>

Edelweiss<\/p><\/div>\n

Dekleti sta bili slo\u017eni, da je smu\u010darije zadosti. Ker je Maja morala naslednji dan v slu\u017ebo, smo se poslovili od Petra, po\u010dakali Bena, potem pa odpeljali proti Mariazellu. Pot smo nadaljevali proti Jezerskemu sedlu in naprej navzdol v smeri Kapfenberga. V kraju Th\u00f6rl policistov tokrat ni bilo na spregled. Benson pa se je \u010dudil, kje se vozimo, saj je on gor grede ubral \u010disto drugo pot.<\/p>\n

\"Flanka<\/a>

Flanka je vedno bolj rodeo<\/p><\/div>\n

Komaj smo dobro zapeljali na avtocesto, \u017ee smo se lo\u010dili. Beno je \u0161ibal proti Gradcu in naprej proti domu, mi pa smo ubrali smer proti Celovcu. Avtocesti smo sledili, dokler nas navigacija ni usmerila na lokalno cesto. Peljali smo \u010dez dobrih 900 metrov visoko sedlo Obdacher Sattel, pa smo zanj izvedeli le po oznakah ob cesti in izogibali\u0161\u010dih za natikanje verig na vsaki strani.<\/p>\n

\"Sonce<\/a>

Sonce se prebija skozi oblake<\/p><\/div>\n

Ker smo bili \u017ee tako ali tako visoko, prakti\u010dno ni bilo nobenega vzpona ali spusta. Pripeljali smo na avtocesto, ki do koro\u0161ke prestolnice pelje iz smeri Gradca in ji sledili do odcepa za Velikovec. Od tam smo peljali proti \u017delezni Kapli in na na\u0161e drugo dana\u0161nje Jezersko sedlo.<\/p>\n

\"Zadnja<\/a>

Zadnja vo\u017enja<\/p><\/div>\n

Lu\u010dka za gorivo mi je seveda za\u010dela svetiti ravno, ko smo dobro odpeljali iz Velikovca, bencinska \u010drpalka v \u017delezni Kapli je bila \u017ee zaprta. Da je na Jezerskem tudi, smo pa itak vedeli. Toda brez te\u017eav smo se \u0161e spustili do Plan\u0161arskega jezera in tam nato\u010dili gorivo iz kantice. Do doma ga je bilo sedaj dovolj.<\/p>\n

\"Parkiri\u0161\u010de<\/a>

Parkiri\u0161\u010de ob cesti<\/p><\/div>\n

Malo so se kresale iskrice, saj sem si jaz predstavljal romanti\u010dno no\u010d ob jezeru, pod zvezdami, Maja pa je videla zgolj doma\u010do posteljo in slu\u017ebo naslednje jutro. Seveda mi ni preostalo drugega, kot da popustim. Pot proti domu nam je bila ve\u010d kot znana, vijugali smo po dolini Kokre in pozno zve\u010der parkirali na doma\u010dem dvori\u0161\u010du.<\/p>\n

\"Slovo\"<\/a>

Slovo<\/p><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

ODHOD PROTI \u0160TAJERSKI \u2013 18.2.2011 \u2013 Pred nami so bile \u0161olske po\u010ditnice. Ker smo se odlo\u010dili, da jih aktivno izkoristimo, je bilo potrebnih kar nekaj priprav. Dekleti sta imeli popoldan \u0161e tabornike, potreben je bil po mojem razumevanju povsem predolg obisk trgovine in knji\u017enice. Seveda je bilo moje razumevanje povsem nasprotno z Majinim. Da se […]<\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[42,13],"tags":[],"class_list":["post-5900","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-avstrija","category-potepanja"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5900","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/10"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5900"}],"version-history":[{"count":11,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5900\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6837,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5900\/revisions\/6837"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5900"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=5900"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=5900"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}