![\"Drobi\u017eek](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2011\/02\/img_3036.jpg\")
<\/a>Drobi\u017eek ob cesti<\/p><\/div>\n
Obiskati jih je vredno. Posamezno izmed njih ali pa kar eno za drugo po vrsti. So, \u010de le prav zastavimo korak, nanizane kot biseri na ogrlici. Toda kar poleti opravi\u0161 z lahkoto, je pozimi te\u017eavneje. Zato je \u017ee obisk ene izmed njih lahko podvig. <\/span><\/p>\n Eden od krakov poklju\u0161kega \u0161olskega maratona<\/p><\/div>\n Planina Javornik mi je vedno porajala nekaj dvomov. Predvsem glede imena. Neko\u010d sem na njenem robu na\u0161el napis Zajavornik. Ob ne preve\u010d ljubem sre\u010danju z mo\u017eem parkovne postave, pred leti, me je zaradi tistih dveh \u010drk spredaj celo pohvalil. Toda kaj, ko zemljevidi vztrajajo, da planina ni za kak\u0161nimi Javorniki, da je \u00bbza\u00ab spredaj \u010disto odve\u010d. Potem se pa znajdi?!<\/span><\/p>\n Kri\u017ei\u0161\u010de poti<\/p><\/div>\n Izhodi\u0161\u010de je lahko na Rudnem polju (1347 m; N46.345755 E13.923770 ali nekje tam okoli), kjer je treba seveda parkirati tako, kot se zagre. Razli\u010dna tolma\u010denja postave pustimo tokrat pri kraju, o njihovi (ne)jasnosti bi se dalo marsikaj povedati. Ko sneg zamede gozdove, se odpravimo ob robu ceste navzdol, nazaj v smeri Mrzlega Studenca. <\/span><\/p>\n Mladica<\/p><\/div>\n Kar malo nejevoljni zaradi \u0161tevilnih kovinskih po\u0161asti, ki na kak\u0161en lep dan drdrajo proti soncu, smo seveda veseli, ko po dobrem kilometru na levi zagledamo odcep ceste. \u010ce jo za potrebe gozdarjenja splu\u017eijo in ni morebiti preve\u010d ledena, je hoja prijetna. Druga\u010de pa se nam zna sneg tudi kar globoko udirati. Cesti sledimo zlo\u017eno navzgor, pre\u010dkamo teka\u0161ko progo. <\/span><\/p>\n Ro\u017ece<\/p><\/div>\n Ko se svet zravna, pridemo do razcepa. Zavijemo desno, levo bi se vrnili do smu\u010di\u0161\u010da nad Rudnim poljem. Cesta se spusti, pred nami je parkiri\u0161\u010de pri spomeniku. Marsikomu je poznano kot izhodi\u0161\u010de za Blejsko ko\u010do na Lipanci. In vrhove nad njo. Cesta se od tu spu\u0161\u010da, pa ni\u010d strmo. Sledimo ji, dokler med redkim drevjem na desni strani ne zagledamo planine (1292 m, slabo uro in pol zlo\u017ene hoje). To je na\u0161 cilj. <\/span><\/p>\n Planina Javornik<\/p><\/div>\n Ob robu lahko po\u010dijemo. \u010ce snega ni preve\u010d, se pod gostimi smrekami na robu goli\u010dave najde celo kak\u0161en kopni koti\u010dek. Lahko pa kolovratimo do ko\u010d. Ob kak\u0161ni se bomo, \u010de lastnikov ne bo doma ali pa bodo prijaznega pogleda, posedli na klopco in pustili, da nas toplota \u017earkov zimskega sonca ne\u017eno bo\u017ea. <\/span><\/p>\n Povratek \u010dez planino<\/p><\/div>\n Da bi nazaj hodili po isti poti? Se da, toda zakaj. Napotimo se sprva kar strmo, nato polo\u017eneje navzgor, Vi\u0161evnik nam ka\u017ee pravo smer. Z roba gozda gremo sprva naravnost, potem pa se dr\u017eimo bolj levo, dokler ne pridemo do teka\u0161ke proge. Ob njej zavijemo desno in ji sledimo do ceste, po kateri smo \u0161li tostran. <\/span><\/p>\n Sledi na vse strani...<\/p><\/div>\n Toda gozd je lahko kaj zahrbten. Kar naenkrat ne vemo ve\u010d ne kod, ne kam. \u010ce znamo dr\u017eati smer, potem \u0161e ni hudega, nekam bomo \u017ee pri\u0161li. Ko pa za\u010dnemo tavati v krogu, smo res v te\u017eavah. Zatorej ni ni\u010d narobe, \u010de imamo s seboj kak\u0161en pripomo\u010dek za orientacijo ali vsaj dosti lastnega \u010duta za pravo smer. <\/span><\/p>\n Sredi poklju\u0161kih gozdov<\/p><\/div>\n Morebiti bo \u0161e najbolje, da gremo \u017ee na sami planini ob gozdu, dokler ne pridemo do mesta, kjer se v go\u0161\u010do po\u017eene teka\u0161ka proga. Da bi hodili po njej se ne spodobi, \u010de bomo korakali poleg, pa ne bo nikogar motilo. Na smrekah so tudi markacije Znova na makadamski cesti, zavijemo levo in se vrnemo do ceste proti Rudnemu polju. \u010ce se bo promet \u017ee umiril, bo tudi vzpon nazaj do izhodi\u0161\u010da \u010disto prijeten (s planine ena ura klepeta). <\/span><\/p>\n Na zmrznjeni progi ni na\u0161ih sledi...<\/p><\/div>\n Seveda pa se bo pozimi dokaj bolj prijetno do planine odpraviti kar na smu\u010deh. Teka\u0161kih seveda. Celo iskanje prave smeri bo na ta na\u010din \u0161e neprimerno la\u017eje. Z Rudnega polja te\u010demo ob parkiri\u0161\u010du in cesti v smeri Mrzlega studenca, na mestu, kjer proga zavije ostro desno nazaj, pa snamemo smu\u010di in gremo levo na drugo stran. <\/span><\/p>\n Ko se poslovimo od ceste, se za\u010dne vzpon...<\/p><\/div>\n Te\u010demo naprej ob cesti, odcep levo naj nas (\u0161e) ne premami. Proga se zlo\u017eno spu\u0161\u010da, zato nam u\u017eitek lahko greni le misel, da bo tu treba tudi nazaj. Ko proga zavije v gozd, nas \u010daka kraj\u0161i vzpon, pre\u010dkamo gozdno cesto in se kmalu za\u010dnemo spu\u0161\u010dati proti planini. <\/span><\/p>\n Prihod na planino, zadaj so gore nad Lipanco<\/p><\/div>\n Po njej je speljana lepa proga, gor in dol, pa spet gor in dol, vse naokoli, sem in tja. Da bi ta u\u017eitek pustili vnemar, se seveda ne spodobi. Ko krog zaklju\u010dimo na izhodi\u0161\u010du, za drugega pa ni volje ali mo\u010di, spet izginemo v gozd in se vra\u010damo po \u017ee znani progi. Vse do izhodi\u0161\u010da. <\/span>\u010ce smo utrujeni in nas noge \u0161e komaj nosijo. <\/span><\/p>\n Gor in dol, sem in tja...<\/p><\/div>\n Lahko pa seveda vrnitev popestrimo. Ko se po kratkem, a dokaj strmem vzponu ob cesti malce spustimo, se desno odcepi proga, ki nam bo dala vetra. V strmino kot stara parna lokomotiva sopihamo navzgor, grizemo kolena, klanec pa kot bi bil brez konca. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>