![\"Parkiri\u0161\u010de](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/12\/img_2599.jpg\")
<\/a>Parkiri\u0161\u010de nad St. Margarethen<\/p><\/div>\n
Z njim bomo lahko \u010disto samo za nas pri\u017egali sonce, ki nam bo svetilo in nas prijetno grelo, kot pod palmo na karibski pla\u017ei, \u010deprav bo sosed s hriba vijugal po sve\u017eem pr\u0161i\u010du. Bog obvari, je neko\u010d rekel pesnik. Pa, saj bi se tudi tak\u0161nega vremena po izbiri kmalu naveli\u010dali. Zagotovo.<\/p>\n
<\/a>Strmina za prvim ovinkom<\/p><\/div>\n
Je \u017ee bolje, \u010de se mu pustimo presenetiti. V\u010dasih nastavimo lice soncu, drugi\u010d se nam o\u010di zasvetijo, ko izpod neba priplavajo ne\u017ene sne\u017einke, tretji\u010d, ko nam veter bi\u010da obraz. U\u017eitek je vedno neizmeren, \u010de le znamo \u010dutiti s planetom, na katerem \u017eivimo.<\/p>\n
<\/a>Lungau<\/p><\/div>\n
Ko je po okoli\u0161kih travnikih pomanjkanje snega tako hudo, da pod smu\u010dmi hitro za\u0161krta, se vrli prebivalci doline Lungau, za\u017eenejo v hrib po eni izmed teptanih in z umetnim snegom pripravljenih prog. Aineck je zanesljivo dobra izbira. Vedno. In zatorej ni\u010d druga\u010dna, kot je bila pred letom dni (Aineck<\/a>).<\/a><\/p>\n A1<\/p><\/div>\n Presene\u010denj ni, A1 je glede na oglase \u0161e vedno ena najlep\u0161ih smu\u010darskih prog v Alpah, pa tudi eden lep\u0161ih vzponov. \u0160e posebej, \u010de se po njej po\u017eene\u0161 ob osmih (prej je prepovedano), ima\u0161 dobro uro naskoka, preden navzdol privijugajo prvi smu\u010darji. Hoja navzgor vse napihnjence kmalu strezni.<\/p>\n Lu\u010d<\/p><\/div>\n \u017de za prvim ovinkom se svet postavi presenetljivo pokonci. Tako da tudi tisti, ki se s parkiri\u0161\u010da po\u017eenejo kot bi postavljali svetovni rekord v teku na sto metrov, sredi brega dihajo kot krepko vzburjena mula. Ko je hude strmine konec, potrebujemo \u0161e lep \u010das, da ujamemo zlo\u017eni strmini primerno \u0161tevilo vdihov.<\/p>\n Sled<\/p><\/div>\n Le ko na robu svojih mo\u010di stopamo mimo tabel, ki namignejo, koliko smo \u017ee prehodili, nam ob vedenju, da je do vrha slabih \u0161est kilometrov, jezik pade iz ust. Malo nad razcepom prog nas \u010daka \u0161e kraj\u0161a strmina, potem pa \u017ee zagledamo sidro. Juhuhu, vrh je blizu.<\/p>\n Proga in dolina<\/p><\/div>\n Desno je izven proge kri\u017e. Ne stoji na najvi\u0161ji to\u010dki, zaradi spominov sem zavil proti njemu. Zaradi simbolnega pomena zanesljivo ne, saj na goro ne sodi. Kje je na planotastem vrhu najvi\u0161ja to\u010dka mi tudi tokrat ni bilo jasno.<\/p>\n Kon\u010dno...<\/p><\/div>\n Malo sem zakro\u017eil, nato pa odpujsal do gornje postaje gondole. Zaradi vetra \u0161e ni delovala. Meni se ni zdel ni\u010d posebnega, a \u017ei\u010dni\u010darji \u017ee vedo. Eden od njih nam je prijazno od\u0161krtnil vrata. V zavetju se je bilo prijetno pripraviti na spust.<\/p>\n Mula<\/p><\/div>\n In kje navzdol? Seveda po Snowbowle, povsem novi progi. Pa je \u017ei\u010dni\u010dar povedal, da je zaprta. Premalo snega, je pokimal. Ko je pome\u017eiknil, da sneg, kar ga \u017ee je, \u0161e ni steptan, pa mi je srce \u017ee zaigralo. Ni panike, bo \u017ee, sem odgovoril in z nasmehom izvabil enak odgovor.<\/p>\n Postaja gondole<\/p><\/div>\n Prvih nekaj zavojev mi je bilo znanih, za stavbo navzdol, ravno na nasprotni strani A1. Pa da ne bi kdo ponesre\u010di zavil proti sedlu Katschberg, bo hodil nazaj, da bo veselje. Ko sem prismu\u010dal do razcepa, bi kmalu zavil po stari progi, tudi to zimo \u017ee poteptani.<\/p>\n Sme\u0161ko<\/p><\/div>\n A sem pravo\u010dasno opazil, da smerne table \u0161e niso postavljene in da je Snowbowle desno, ob novih lesenih ograjah. Tam navzdol pa u\u017eitek. Juhuhu, zavoji v sve\u017e sneg, pravi puhec. Za mano je ostajala enakomerna sled. Le prekmalu je bilo vsega konec. Kot vedno.<\/p>\n Zavoji v puhcu<\/p><\/div>\n Zavoj levo in \u017ee sem bil na steptanih progah. Ker pa danes po njih ni \u0161e nobeden vijugal, se je nadaljeval u\u017eitek. Nekaj centimetrov puhca je letelo sem in tja. Orgazmi\u010dno. Pri spodnji postaji gondole sem se pome\u0161al med smu\u010darje. Pravega, prvinskega u\u017eitka je bilo konec.<\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>