![\"Pri](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/11\/imgp4100.jpg\")
<\/a>Pri najbolj\u0161em sosedu<\/p><\/div>\n
Odro\u010dnost \u017ee ni vedno nekaj slabega. Je pa treba, \u010de sku\u0161amo videti kaj dlje kot do sosednje vasi, zlesti vi\u0161je. Med pi\u0161 spomladanskega vetra, na son\u010dne ko\u0161enine, med rumene\u010de macesne. V ne\u017ene obline se je ozrlo \u017ee marsikatero rosno oko. In jih je ne\u017eno pobo\u017eala doma\u010da beseda. Kajneda, Lovro. <\/span><\/p>\n Jesen je tudi \u010das \u010darovnic<\/p><\/div>\n Krem\u017earjev vrh \u010depi na obronkih Pohorja in nam daje mo\u017enost pogleda. V dolino, na domovino, vase. Izhodi\u0161\u010de nam je bil Slovenj Gradec. Parkiri\u0161\u010de. Eno izmed njih, ob velikem trgovskem centru, najbolj\u0161i sosed (410 m). Naj ga i\u0161\u010de vsak sam. Prijazen jutranji klepet nam je dal dovoljenje, da ostanemo. Mogo\u010de je bilo le dobro jutro, kdo ve. <\/span><\/p>\n Ko se pot pravzaprav \u0161ele za\u010dne...<\/p><\/div>\n \u010ce ga bomo imeli tudi mi, odidemo ob Mislinji, jo preko mostu presko\u010dimo in nadaljujemo ob reki do podhoda pod glavno cesto. Na drugi strani gremo mimo table, ki vabi na gozdno u\u010dno pot in naprej navzgor po plo\u010dniku. Ob poti so \u017ee belo rde\u010de packe – markacije. <\/span><\/p>\n Saj ni pravi!<\/p><\/div>\n \u010ce je no\u010d \u010darovnic blizu, se nasmejemo duhcem, narejenim iz bu\u010d na katerem izmed vrtov. Na kri\u017ei\u0161\u010du, kjer cesta proti Kopam zavije desno, gremo naravnost. \u0160e vedno hodimo po asfaltni cesti, dokler nas na robu travnika smerokaz ne odcepi levo navzgor. Uro in pol je obet. Pa je le od nas odvisno, kako hitri bomo. <\/span><\/p>\n Korak zastavimo v gozd...<\/p><\/div>\n Ob robu travnika je stala hi\u0161ka, podobna \u010debelnjaku. Seveda je bil odli\u010dno izhodi\u0161\u010de za klepet o \u010debelarjenju. Boris je kot \u017eiva enciklopedija, koristno mu je prisluhniti. \u010cez lokalno cesto stopimo naravnost v gozd, pridemo na makadamsko pot in se nasmejemo strani\u0161\u010dni \u0161koljki v gozdu pod sabo. Le koga je tako ti\u0161\u010dalo, da je s seboj prinesel kar strani\u0161\u010de? <\/span><\/p>\n Kri\u017eev pot - 13. postaja<\/p><\/div>\n Ovinek ceste presekamo skozi gozd, jo vi\u0161je gori pre\u010dkamo in na drugi strani stopimo na razgledni travnik. Odpirajo se nam prvi lepi pogledi na Ur\u0161ljo goro. Znanka nas pozdravlja z druge strani doline. Znova zakorakamo med drevesa, gozdarska dela, ki jih je obetal napis na za\u010detku, so pustila sledi. <\/span><\/p>\n Ur\u0161lja gora<\/p><\/div>\n Na ko\u0161enino se vzpnemo po stopni\u010dkah, gremo levo ob robu in mimo hi\u0161 do glavne ceste. Markacije nas znova usmerijo v gozd, pre\u010dkamo makadamsko pot in nadaljujemo po stezi, dokler znova ne pridemo na makadam. Temu sledimo. Pogled na raztegnjene grebene<\/p><\/div>\n \u010ceprav se nam zdi, da hodimo \u017ee res dolgo, tablica ob poti namigne, da je do ko\u010de \u0161e 50 minut. Po petih minutah hoje, pri novi tablici izvemo, da smo jih prehodili deset. Nenavadno. <\/span>Markacije nas usmerijo na gozdno pot, vi\u0161je gori pa \u010dez travnik in mimo kmetije. Sedaj res ni ve\u010d dale\u010d. Ko globlje zadihamo\u2026<\/p><\/div>\n Pre\u010dkamo cesto in zagrizemo proti ko\u010di. Poti se lo\u010dijo, pa verjetno pridejo vse prav. Mi smo zavili desno, pa slede\u010d markacijam kmalu znova levo. Grizli smo kolena, zadnja strmina je bila tista, prava. Ko se na njenem vrhu, ob ko\u010di (1102 m, dve uri in \u010detrt hoje), sesede\u0161 na klopco in nekaj sekund lovi\u0161 dih. <\/span><\/p>\n Prihod<\/p><\/div>\n Potem pa \u017ee pogled bega v daljavo. Odpirajo se nam pogledi na Slovenj Gradec in Ur\u0161ljo goro. S televizijskim stolpom na vrhu, je ni mo\u010d spregledati. Ko utrip postane dokaj normalen, nahrbtniki ob\u010dutno la\u017eji, otroci pa ravno prav razigrani, nam ostane \u0161e zadnje dejanje. Vrh. Do njega tablica obeta deset minut. <\/span><\/p>\n Pri ko\u010di pod Krem\u017earjevim vrhom<\/p><\/div>\n Pa zna biti nekaj ve\u010d. Ker nas \u017ee po nekaj korakih, na manj\u0161em sedlu, preseneti nenavadna kapelica. Otroke bolj kot osrednji kipec Antona Martina Slom\u0161ka, zanimata zvon\u010dka. Hrup, ki ga ob navdu\u0161enju povzro\u010dita, lahko postane neznosen. Mi smo se kar ustra\u0161ili, da ne bi ljudje v dolini zagnali panike, ob glasnem pritrkavanju visoko nad grebeni. <\/span><\/p>\n Kapelica<\/p><\/div>\n Zato je bilo treba odpiskati odhod in se napotiti po travniku navzgor. Ko znova stopimo med drevesa, pot postane prijetna, jesensko listje za\u0161umi pod nogami. Do Krem\u017earjevega vrha (1164 m; deset minut od ko\u010de) je le \u0161e nekaj korakov, z roba travnika pod njim se odpira pogled na Ko\u0161enjak. <\/span><\/p>\n Ko\u0161enjak<\/p><\/div>\n In sedaj? Da bi hodili navzdol po isti poti? Pa kaj \u0161e. Spustimo se desno, gledano s smeri prihoda, navzdol sledimo markacijam za Kope. Pridemo na lep travnik in gremo nad njim po razglednem robu. Odpre se pogled na zadnji del smu\u010di\u0161\u010da na Kopah, Ka\u0161tivnik, ob prepoznanju kar zavriskamo. <\/span><\/p>\n Pogled v smeri smu\u010di\u0161\u010da Kope<\/p><\/div>\n Ko se potopimo v gozd, po nekaj korakih pridemo do razcepa. Levo Kope, desno \u0160martno (pri Slovenj Gradcu). Se ve, kam bomo zavili. Ni\u017eje se nam na razcepu pridru\u017ei pot, ki se proti \u0160martnemu spu\u0161\u010da izpod Slom\u0161kove kapelice. Na levi se \u0161e vedno vidi smu\u010di\u0161\u010de nad Ka\u0161tivskim sedlom, ni\u017eje doli pa cerkvica sv. Barbare. <\/span><\/p>\n Ko\u0161enine pod vrhom<\/p><\/div>\n Gremo desno mimo doma\u010dije Lampret in po kolovozu navzdol. Spust ni prestrm, vendar ga lahko listje, ki pokrije kamnito pot, naredi sitnega. Pre\u010dkamo kri\u017ei\u0161\u010de makadamskih cest in sledimo markacijam naravnost navzdol. Hodimo po gozdu, gremo mimo korita v katerega te\u010de sve\u017ea voda in opazujemo potke, ki se cepijo na obe strani. Le kam peljejo, se vpra\u0161amo. <\/span><\/p>\n Pod doma\u010dijo Lampret<\/p><\/div>\n Visoki macesni ponekod prerastejo ostalo drevje in v svoji jesenski rumeni opravi \u0161trlijo visoko v nebo. Znova na travniku, zavijemo levo navzdol. Tam nas za\u010dudi tablica. Pod razcepom ka\u017ee, da bi morali vi\u0161je zaviti desno. Morebiti bi tako res hitreje pri\u0161li do Slovenj Gradca. Toda kdo bi hitel? <\/span><\/p>\n Jesenski macesen<\/p><\/div>\n Zato kar nadaljujemo po izbrani poti. Kolovoz je lahko blaten, pa ni sile, saj kmalu pridemo na dobro makadamsko cesto. Zavijemo levo in kaj hitro prikorakamo v ravnino Dvorske vasi. Gremo mimo kapelice naprej do glavne ceste, ki proti Slovenj Gradcu pelje s Kop, zavijemo desno, nato pa \u017ee na prvem naslednjem odcepu levo do cerkvice sv. Jurija. <\/span><\/p>\n Kapelica v Dvorski vasi<\/p><\/div>\n Prav nasproti nje se za\u010denja ali pa\u010d kon\u010duje, kakor vzamemo, gozdna u\u010dna pot Ti\u010dnica. Gremo kar po njej, ob gozdnem robu. Naj nas tablica z rumenim napisom GUP, ki ka\u017ee nekam levo, ne zmede. Hodimo skozi gozd, \u010dez igri\u0161\u010de. Ko pridemo do razcepa pri novih hi\u0161kah, lahko zavijemo po cesti levo navzdol in mimo trgovskih centrov do izhodi\u0161\u010da. <\/span><\/p>\n Sv. Jurij<\/p><\/div>\n Ali pa uberemo smer desno in gremo po u\u010dni poti naprej. Na naslednjem travniku se dr\u017eimo levo in mimo gozdne u\u010dilnice pridemo znova do pojasnilne table na spodnjem robu gozda. Tu mimo smo korakali zjutraj, zato \u017ee vemo, kako nazaj do izhodi\u0161\u010da (tri ure z vrha). <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>