![\"Tako](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/11\/pot.jpg\")
<\/a>Tako nekako smo kolovratili...<\/p><\/div>\n
Veter, ki se na sre\u010do ni mogel primerjati z vipavsko burjo, je ob\u010dasno zatulil okoli vogalov avta in doma. Nekaj \u010dasa smo ga poslu\u0161ali, potem pa je ku\u0161tral le \u0161e dlako ovac, ki smo jih pred spanjem pre\u0161tevali v mislih. <\/span><\/p>\n Parkiri\u0161\u010de v Padovi<\/p><\/div>\n <\/span><\/strong><\/p>\n PADOVA \u2013 26.10.2010<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj smo zastavili tako, kot je bilo \u017ee vnaprej odlo\u010deno. Torej na izi. Ko sva bila z Bojanom pokonci, sem zapeljal na bencinsko in nato\u010dil gorivo, potem pa smo zavili na avtocesto. <\/span><\/p>\n Klasika in plastik fantastik<\/p><\/div>\n Vetra skoraj ni bilo, vsekakor pa vo\u017enje ni motil. Vozila sva po\u010dasi pod z rujem posejanim kra\u0161kim robom. Mudilo se nam ni. Prilepil sem se za tovornjak in mu za petami sledil mimo Benetk. Ko je Bojan sko\u010dil naprej, je ritem postal tako, le\u017eerno \u017eivahen. Skozi Padovo je \u0161lo kar hitro, le na kro\u017ei\u0161\u010dih se je bilo ob\u010dasno treba narediti malo Italijana. <\/span><\/p>\n Atomski s leva...<\/p><\/div>\n Saj kon\u010dno smo pri\u0161li zaradi spoznavanja doma\u010de folklore, zakaj se je ne bi torej hitro navzeli. Na vhodu na parkiri\u0161\u010de je bila vi\u0161inska omejitev, pa smo kmalu pogruntali, da bo treba vse naokoli. Okoli riti v var\u017eet. Itak. Z druge strani smo zavili na parkiri\u0161\u010de na Piazzi Y. Rabin in parkirali na mestih za avtodome (45.395709 11.876545; 10 evrov\/24 ur, max. 48 ur, v \u010dasu obiska je bila oskrbna postaja zaprta). <\/span><\/p>\n Prato della Valle in San Giustina<\/p><\/div>\n Pozajtrkovali smo, potem pa nadeli pravi turisti\u010dni skin. Fotoaparati okoli vratu, majhni nahrbtniki z vsem nepotrebnim na ramenih, gremo v napad. Med odhodom s parkiri\u0161\u010da smo najprej opazovali prihode turistov v avtobusih in vrsto \u010drno zape\u010denih podjetnikov, ki so za drobi\u017e prodajali marele, potem pa plastik fantastik \u017eensko, ki bi zlahka delala reklamo za Michelin, kako se postavlja ob fi\u010dka. <\/span><\/p>\n Prato della Valle<\/p><\/div>\n Ravno ko smo pri\u0161li \u010dez cesto in stopili na Prato della Valle, pa je v pravem maratonskem slogu prigalopirala mimo nas. Nepozaben pogled. \u0160li smo \u010dez park, kjer je v \u010dasu Rimljanov stalo gledali\u0161\u010de. Danes je dejansko oto\u010dek, ki ga obdaja voda, nanj pripeljejo \u0161tirje mosti\u010di in kri\u017eajo \u0161tiri avenije. Zalj\u0161ajo ga kipi, postavljeni ob kanal. \u0160tevilni pape\u017ei in drugi cerkveni pomembne\u017ei so tu na\u0161li svoje mesto. <\/span><\/p>\n Ulice Padove<\/p><\/div>\n Ker je bilo nekaj bojazni, da bi se vreme skisalo, smo se odlo\u010dili, da dopoldne obidemo slovite Piazze, ki tvorijo center starega dela mesta. Prvi cilj naj bi bile turisti\u010dne informacije, pa smo se ustavili \u017ee pred stavbo univerze. Novope\u010deni diplomiranci imajo tu namre\u010d kaj hecno navado, da na fasado slovite ustanove nalepijo svojo karikaturo z dolgimi traktati zraven, sami pa se iz sebe res izvirno delajo norca. <\/span><\/p>\n Diplomiral sem!<\/p><\/div>\n Stojijo tam zunaj, obdani s prijatelji in sorodniki, oble\u010deni, kot bi \u017eeleli odnesti prvo nagrado za najbolj izvirno masko. Ob tem seveda nazdravljajo in se zabavajo. \u010ce bi jih videl kak\u0161en profesor, bi se zanesljivo prijel za glavo in uvidel, da je bil nekajletni trud povsem zaman. <\/span><\/p>\n Ves trud profesorjev...zaman...<\/p><\/div>\n V bli\u017eini kavarne Pedrocchi smo na\u0161li vse potrebne informacije in vrsto prospektov, potem pa po mestnih ulicah naprej kro\u017eili do Piazze dei Signori, kjer je na Palazzo del Capitanio, to\u010dneje nad njenimi vrati Torre dell’ Orologio, astronomska ura iz leta 1344. <\/span><\/p>\n Astronomska ura na Piazzi dei Signori<\/p><\/div>\n Sam trg je bil v dopoldanskih urah poln kramarjev. Pa nas je bolj kot roba pritegnila zanimiva izvedba tende pri enem izmed kro\u0161njarjev. To bi bilo nekaj za na avtodom. Pot smo nadaljevali do stolnice, ki pa se je \u017ee zazibala v opoldansko siesto. Zato smo se ob trgu pred njo ustavili le toliko, da smo kupili beljakove \u0161panske vetrce. <\/span><\/p>\n Na\u0161a skupinica<\/p><\/div>\n Pa niso bili tak\u0161ni, kot jih poznamo od doma. Bili so ogromni in po nekaj gri\u017eljajih smo se strinjali, da bi \u010dlovek, \u010de bi pojedel celega, zanesljivo dobil sladkorno. Vrnili smo se do Palazzo della Regione, pa \u0161e prej na Piazzi delle Erbe kupili nekaj mandarin. Medtem, ko je bil na drugi strani kro\u0161njarski sejem, je bil tukaj zelenjadarski. Pisano, ni kaj. <\/span><\/p>\n No\u010d \u010darovnic je blizu<\/p><\/div>\n V pala\u010di smo si ogledali le pisane oboke nad vhodnim balkonom, potem pa \u017ee zastavili korak v smeri Prato della Valle. Da pa bi kar \u0161li mimo Piazze del Santo in bazilike svetega Antona Padovanskega, seveda ne gre. Sprehodili smo se po mogo\u010dni cerkvi, ob grobu svetnika opazovali, kako verniki zamaknjeno na njegov grob pod \u010drnimi angeli polagajo roke, se ozrli v relikviarij in ustavili ob stranskih kapelah. <\/span><\/p>\n Palazzo della Regione<\/p><\/div>\n Utrujeni od dopoldanskega sprehoda, smo se spo\u010dili na vrtovih, obdanih s kri\u017enimi hodniki in sku\u0161ali ujeti nekaj tiste duhovnosti, ki naj bi ta kraj prevevala. Da nam je zanesljivo uspelo, smo videli, ko nam je ob enem izmed vrtov z dotikom roke kipa svetnika uspelo vzpostavili vezo med nebesi in zemljo. <\/span><\/p>\n Bazilika sv. Antona<\/p><\/div>\n Ajda pa je precej bolj zemeljsko zagrabila spe\u010dega goloba, ki pa ni bil \u010disto ni\u010d navdu\u0161en, da bi postal doma\u010di ljubljen\u010dek. Zatorej je bil kon\u010dno, med prhutajo\u010dim protestiranjem, spu\u0161\u010den na prostost. Vsekakor smo bili odlo\u010deni, da se popoldne znova vrnemo v baziliko, saj je tudi ta u\u017eivala siesto. <\/span><\/p>\n Grob svetnika<\/p><\/div>\n In zakaj bi je nekaj ne u\u017eili tudi sami? Vrnili smo se \u010dez Prato della Valle na parkiri\u0161\u010de, pogledovali za plastik fantastik maratonko, ki pa je \u017ee odtekla svoj \u010dastni krog, nato pa ugotavljali, da so klinkerji na trgu okoli avtobusov skakali z raz\u0161irjeno ponudbo. <\/span><\/p>\n Relikviarij<\/p><\/div>\n Marele so bile \u0161e aktualne, sedaj pa so imeli na rokah tudi nekaj deset ur. Nas niso prepri\u010dali, od\u0161li smo domov in po Majinem trudu pomlaskali dobrote. Pri sosedu so siesto vzeli smrtno resno in po kosilu zalegli, zato smo sami od\u0161li do bazilike svete Justine (S. Giustina) v neposredni bli\u017eini parkiri\u0161\u010da. Ni nam bilo \u017eal. <\/span><\/p>\n Stik z nebesi<\/p><\/div>\n Dve baziliki, tako blizu skupaj, pa razli\u010dni kot no\u010d in dan. Pri Justini ni nobenega odve\u010dnega ki\u010da, pa tudi potreben ni. Bazilika namre\u010d prepri\u010da s svojo mogo\u010dnostjo. Velik kor je nad oltarjem zaklju\u010den s sliko slikarja Veroneseja o mu\u010deni\u0161tvu sv. Justine.<\/span><\/p>\n Golob<\/p><\/div>\n Posebej zanimiva so tla, kjer srednjeve\u0161ki mojstri kamnose\u0161tva dajejo lekcijo o 3D u\u010dinku. Ustavili smo se ob relikviji in izvedeli, da tu le\u017ei okostje sv. Luke. Sicer brez glave in nekaj reber, pa vendarle. Mimo nenavadnega izvira smo pri\u0161li do re\u0161etk kovinskega kov\u010dka, v katerem so ostanke domnevnega sv. Luke na\u0161li in zanimive kapele. <\/span><\/p>\n Sveta Justina<\/p><\/div>\n \u010cas sre\u010danja z Bojanom se je pribli\u017eeval, zato smo se napotili proti baziliki sv. Antona. Vmes mi je v prodajalni spominkov Maja nazorno pokazala, kako se mi je \u017eivljenje zasukalo \u017ee pred leti, s poroko. Game over. Pri Donatellovem konjeniku Gattamelata smo se s prijatelji uspe\u0161no dobili in si znotraj bazilike ogledali multimedijsko predstavo o Antonu Padovanskem. <\/span><\/p>\n 3D u\u010dinek<\/p><\/div>\n Ker nas je bilo ve\u010d kot Italijanov, so slu\u0161alke dobili oni. Razlaga je bila v angle\u0161\u010dini, sam koncept pa izjemno zanimiv. Slike se projecirajo izmeni\u010dno na tri stene, pomika\u0161 se iz prostora v prostor. Vredno ogleda, povrh pa na koncu za spomin dobi\u0161 \u0161e podobico s sliko svetnika. <\/span><\/p>\n Kletka v kateri so na\u0161li ostanke sv. Luka<\/p><\/div>\n Znova na trgu pred cerkvijo, smo zavili proti botani\u010dnemu vrtu. Ta je bil zasajen \u017ee davnega leta 1545 ob medicinski fakulteti z namenom predstavitve zdravilnih zeli\u0161\u010d. Njegovo podobo je oblikoval arhitekt A. Moroni in je tako poseben, da ga je Unesco vpisal v seznam svetovne kulturne dedi\u0161\u010dine. <\/span><\/p>\n Game over<\/p><\/div>\n V ve\u010derni svetlobi je bil sprehod med rastlinami zanimiv, \u017ee kar \u010daroben. \u010ceprav je pozna jesen iz nekaterih gredic \u017ee pregnala zelenje, so drugje plodovi ravno dozorevali. V bazen\u010dkih so cvetele vodne rastline, videli smo palmo, najstarej\u0161o prebivalko vrta. <\/span><\/p>\n Konjenik Gattamelata<\/p><\/div>\n Okoli osrednjega dela, obdanega z zidom, rasto drevesa, znotraj pa je ni\u017eje rastlinje. Ko se je tema gostila, smo si \u0161li pogledat \u0161e rastlinjake z mesojedkami in drugimi bolj ali manj eksoti\u010dnimi rastlinami. Ugotovili smo, kje se pri\u017egejo lu\u010di in tako iz prostorov pregnali temo. <\/span><\/p>\n V botani\u010dnem vrtu<\/p><\/div>\n Notranjost je prav nabasana, tako da ima\u0161 v\u010dasih ob\u010dutek, da se prebija\u0161 skozi d\u017eunglo. Vrnili smo se do Piazze del Santo in se tam dobili s scenici, ki so med tem vneto pisali pozdrave doma\u010dim. Skupaj smo \u0161li na ve\u010derni sprehod, vmes seveda zaradi nepazljivosti malo nenapovedano zaokro\u017eili po mestu, nato pa mimo dopoldan tako \u017eivahne tr\u017enice na Piazza della Erbe, kon\u010dno pri\u0161li do trga pred stolnico. <\/span><\/p>\n Cvet<\/p><\/div>\n Tudi vanjo so nas \u0161e spustili, pa komaj. Hitro smo si jo ogledali, potem pa je \u017ee en Quazimodo hodil okoli in razlagal, da je \u010das za zaprtje. Petnajst minut prezgodaj. Halo. Naj si uro nastavi. Ker nismo hoteli no\u010di pre\u017eiveti v molitvi, smo raje res pobrali \u0161ila in kopita in se tako znova zna\u0161li na prijetno osvetljenih mestnih ulicah. <\/span><\/p>\n Stolnica<\/p><\/div>\n \u0160e posebej tista z imenom S. Rosa nas je nasmejala. Se \u017ee ve, zakaj. Mimo stolpa ob muzeju La Specola in ogroooomne namizne svetilke v izlo\u017ebi smo se vra\u010dali proti Prato della Valle. Avtodoma sta nas pri\u010dakala tak\u0161na, kot smo ju pustili. Fino. Zve\u010der so dekleta \u017eelela kino, pa jih je Bojan kmalu spustil na trdna tla. Gremo spat, jutri je nov dan!<\/span><\/p>\n Stolp ob muzeju La Specola<\/p><\/div>\n <\/span><\/strong><\/p>\n MESOLA \u2013 27.10.2010<\/span><\/strong> \u2013 In res je bil! Po zajtrku sva z Bojanom poravnala parkirnino. Zanimiv sistem. Ko odtipka\u0161 svojo registrsko, ti poka\u017ee sliko tvoje tablice in ceno. Pri \u010demer je meni pisalo 10 evrov, kot je prav. Bojanu pa 22. Nekam nezadovoljen je bil videti. <\/span><\/p>\n Vo\u017enja proti delti reke Pad<\/p><\/div>\n Po intervenciji mo\u017eica iz hi\u0161ke, so mu ceno zni\u017eali. Sistem je njegovega prepoznal kot osebni avto. Sva\u0161ta. Preboj iz mesta je uspel brez zapletov, ker se je obetal lep dan, pa smo na\u010drt malo zamaknili. Obrnili smo se namre\u010d proti delti reke Pad. <\/span>Kri\u017earili smo po stranskih cestah, skozi dolge drevorede, dokler nismo v kraju Adria zavili na parkiri\u0161\u010de lokalnega Lidla.<\/span><\/p>\n Reka Pad<\/p><\/div>\n Oskrbljeni, smo \u017ee po nekaj deset metrih spet zavili desno, tokrat na po\u010divali\u0161\u010de za avtodome (45.050306 12.069657, brezpla\u010dno, vsa oskrba, elektrika). Lepo urejeno, zraven pa \u0161e otro\u0161ka igri\u0161\u010da in izhodi\u0161\u010de za potepanja ob reki Pad. Pa se nismo zadr\u017eali, nekaj nas je gnalo dalje. Sledili smo tablicam za krajinski park delte reke Pad ali Po po italijansko in tako prikri\u017earili do Mesole. <\/span><\/p>\n Po\u010divali\u0161\u010de v Mesoli<\/p><\/div>\n Ko smo iskali primerno parkiri\u0161\u010de, smo zavili povsem slu\u010dajno do nogometnega igri\u0161\u010da in poleg odkrili po\u010divali\u0161\u010de (44.923325 12.234536, brezpla\u010dno, vsa oskrba, elektrika na zahtevo). Smo takoj parkirali in bili po zajtrku pripravljeni na sprehod do centra kraja. Dale\u010d ni bilo, smer je bila tudi jasna. <\/span><\/p>\n Grad<\/p><\/div>\n Nasproti gradu smo izvedeli marsikaj zanimivega v informacijskem centru in dolo\u010dili traso dana\u0161njega izleta ob Padu. Sprva smo res hoteli v Gran Bosco della Mesola (Veliki gozd ob Mesoli), pa je zaprt, chiuso. Iz angloitalijan\u0161\u010dine smo uspeli razbrati, da nekaj sekajo. Menda. Tako nam je ostala rezervna mo\u017enost \u2013 Oasi Bosco di Santa Giustina. \u0160e lep\u0161i, nam je zagotovila informatorka. Da vidimo\u2026 <\/span><\/p>\n Ko Italijani reklamo delajo s praznimi vre\u010dkami...<\/p><\/div>\n Iz stavbe smo stopili s polnimi rokami prospektov in se smejali promocijskim vre\u010dkam. Videti so bile kot male vre\u010dke \u010dipsa, le da smo ugotovili, da so v resnici prazne. Italijani kot Italijani. Prodajajo zrak. \u0160li smo okoli gradu in opazovali priprave na zabavo za no\u010d \u010darovnic. \u0160e najbolj pa nas je pritegnil smetar. Je nalagal smeti od strani, kak\u0161na znamenitost! <\/span><\/p>\n Je to najve\u010dja krajevna znamenitost?<\/p><\/div>\n Vra\u010dali smo se mimo cerkve do gradu in v ozki ulici ugotavljali, da ima vsako stanovanje satelitsko anteno in klimo. V gradu so mi pojasnili, da je drugo nadstropje zaradi obnovitvenih del zaprto, v prvem je nekaj tak\u0161nega kot poro\u010dna dvorana in razstava grbov, le v pritli\u010dju naj bi se nekaj videlo o nekdanjem \u017eivljenju. Takoj so nam na misel pri\u0161le prazne vre\u010dke in le zamahnili smo z roko. <\/span><\/p>\n Satelitske antene in klimatske naprave<\/p><\/div>\n Vrnili smo se do avtodomov in pripravili skiroje. Koles nismo imeli s seboj, torej bodo morali ti dvokolesniki zadostovati. Mimo gradu smo se napotili do nasipa, po katerem te\u010de kolesarska pot. Asfaltirana, tako da je primerna tudi za manj\u0161a kolesca. Mi smo bili skirojev vajeni, Bojan in Marjana pa sta se z njimi \u0161ele dobro spoznavala. <\/span><\/p>\n Pot po nasipu<\/p><\/div>\n Seveda je bilo dokaj smeha, menjav in posku\u0161anja, \u010de gre s kak\u0161nim drugim hitreje. Vo\u017enja ob reki Po di Goro, enem od kanalov reke Pad, je bila na lep dan prav u\u017eiva\u0161ka. Vsaj v mislih smo \u017ee delali na\u010drte, kako bo treba sem priti znova, s kolesi. Ko smo zavili v gozd, smo bili pa razo\u010darani. <\/span><\/p>\n Saj bo \u0161lo...saj bo \u0161lo...<\/p><\/div>\n Vsaka doma\u010da gmajna bi bila bolj zanimiva, smo se pridu\u0161ali. Postali smo ob ki\u010dasti kapelici in sku\u0161ali iz o\u010ditno pokvarjene \u0161tirne potegniti vodo. Uspelo nam je privabiti le smeh na usta gledalcev. Ni\u010d ve\u010d. Skozi gozd smo \u0161li do glavne ceste, potem pa je bila ve\u010dinska odlo\u010ditev, da gremo nazaj. Demokracija in to, kaj se more\u2026 <\/span><\/p>\n Po di Goro<\/p><\/div>\n Utrujene noge in la\u010dni \u017eelod\u010dki so sklenili, naravnost proti Mesoli. Ja pa jade. S pravo slalomsko virtuoznostjo junakov belih strmin sva z Bojanom, pa ne Kri\u017eajem, \u0161trikala po cestah malo sem in malo tja in tako pot vsaj \u0161e enkrat podalj\u0161ala. Dekletom ni ostalo drugega, kot da nama sledijo. <\/span><\/p>\n Oasi Bosco di Santa Giustina<\/p><\/div>\n Je bilo pa vredno, saj so ob enem zadnjih obratov nebo prekrili golobi. Ogromna jata bi z lahkoto odigrala glavno vlogo v filmu Pti\u010di. Ne glede na \u017eanr. \u0160e vzpon nazaj na nasip in povratek mimo \u010drpalne postaje do Mesole. Kosilo smo imeli narejeno skoraj tako hitro, kot sta punci hitro nad njim za\u010deli vihati nos. <\/span><\/p>\n Pti\u010di<\/p><\/div>\n Na koncu sta vseeno pokazali toliko veselja do hrane, da sta si prislu\u017eili izlet do bli\u017enje kavarne in nakup sladoleda z igra\u010dko. Glede na zanimanje, dejansko obratno. Pa naj imajo otroci veselje. Bojan je javljal, da se pri njih gurmanske specialitete pripravljajo malo dlje, hkrati pa \u017ee napovedal siesto. <\/span><\/p>\n Bojan \u017ee obvlada...<\/p><\/div>\n Zato smo se dogovorili, da mi potegnemo malo dlje in se ob sedmih dobimo tik ob cesti proti Ravenni, pri nekdanjem samostanu Abbazia di Pomposa. Z Majo sva jo obiskala \u017ee pred leti, \u010das je bil, da se znova najavimo v goste (44.833886 12.175496, brezpla\u010dno, brez oskrbe, na spodnjem parkingu wc, spanje ni dovoljeno). <\/span><\/p>\n Abbazia di Pomposa<\/p><\/div>\n Vstopnica omogo\u010da ogled ve\u010d prostorov. V refektoriju oziroma obednici danes razen ostankov nekaj fresk na zidovih ni ve\u010d veliko za videti. V muzeju so razstavljeni fragmenti kamnose\u0161kih mojstrovin, ki so bile neko\u010d del cerkve ali samostanskih poslopij, lon\u010devina in nekaj malega \u017eelezja. Pri ve\u010dini eksponatov je bil tudi prevod pojasnil v angle\u0161\u010dino. <\/span><\/p>\n Dvori\u0161\u010de nekdanjega samostana<\/p><\/div>\n V kapitlju so stene prekrite z anti\u010dnimi freskami iz 14. stoletja, nekatere so barvne, druge pa so videti, kot bi ustvarjalcem zmanjkalo barve. Ali pa so hoteli samo dose\u010di ve\u010dji kontrast, kdo ve. Osrednje mesto seveda zajema kri\u017eani z angel\u010dki in \u0161tevilnimi objokovalci. <\/span><\/p>\n Refektorij<\/p><\/div>\n Cerkev je najbolj vredna ogleda in ka\u017ee na nekdanji center mo\u010di in kulturnega razvoja, duhovna oaza. Freske so \u010dudovite in prekrivajo ve\u010dino sten pod leseno streho. \u010ce se ho\u010de\u0161 poglobiti v detajle, ti vzame kar nekaj \u010dasa. Pa tudi, \u010de nisi ravno strokovnjak, te pritegnejo krvavi prizori pekla, ko prav ni\u010d srame\u017eljivo ka\u017eejo raztele\u0161enje \u010dloveka tako du\u0161evno kot telesno. <\/span><\/p>\n Muzej<\/p><\/div>\n Osrednjo vlogo igra seveda Jezus, upodobljen tako na oltarni apsidi kot na steni pri vratih, razpet med nebesi in peklom. V cerkvi smo bili edini opazovalci, le varnostnica nam je delala dru\u017ebo. Fotografiranje ni ravno za\u017eeleno, pa smo vseeno uspeli narediti, pod okriljem ka\u0161lja, nekaj spominov. \u0160e ve\u010d je bilo na ta ra\u010dun smeha. \u017de vemo, zakaj. <\/span><\/p>\n Kapitelj<\/p><\/div>\n \u0160e sprehod po dvori\u0161\u010du z vodnjakom, potem pa smo se mimo ne\u017eno osvetljene cerkve vrnili do avtodoma ravno, ko je pripeljal Bojan. Pot smo, znova skupaj, nadaljevali do Ravenne, tam na predlog navigacije raziskali nekaj ozkih stranskih ulic, potem pa le na\u0161li parkiri\u0161\u010de, ki smo ga iskali (44.414235 12.188388, brezpla\u010dno, vsa oskrba na parkiri\u0161\u010du za avtobuse).<\/span><\/p>\n Samostanska cerkev<\/p><\/div>\n Vsa mesta za avtodome so bila polna, tudi drugje jih je stalo \u017ee nekaj. Smo vseeno na\u0161li dva prostora skupaj, potem pa ob obhodu ugotavljali, da so to v resnici avtodomi stanovalcev. Pod nekaterimi je \u017ee krepko pognala trava, druge pa so bolj pozorni lastniki ve\u010dkrat peljali na sprehod. Zve\u010der smo nameravali sprva narediti menjavo, otroci k Bojanu, tastari k nam. <\/span><\/p>\n Nebesa in pekel<\/p><\/div>\n Pa se Bojanu ni dalo nikamor, zato smo se kon\u010dno vsi zbasali k njemu, gledali film o kradljivcu strele, degustirali francosko vino in grickali. Dokler ni gostitelj mrknil in nam tako dal vedeti, da bo \u010das za spanje. Saj ima prav, smo si rekli in odpujsali domov. <\/span><\/p>\n <\/span><\/strong><\/p>\n RAVENNA \u2013 28.10.2010<\/span><\/strong> \u2013 Petra, ki je prej\u0161nji ve\u010der obetal, da morebiti le pripelje do Ravenne, \u0161e ni bilo. Zato smo po zajtrku kar sami odraj\u017eali proti centru mesta, to\u010dneje v smeri bazilike s. Vitae. <\/span><\/p>\n Fontana Ardea Purpurea<\/p><\/div>\n A prvi postanek je bil nujen \u017ee ob fontani Ardea Purpurea na robu Piazze della Resistenca. Dobrodo\u0161lo pove, kje smo. Ravenna \u2013 mesto mozaikov. Sprehod skozi mesto nam je ob klepetu hitro minil. V bli\u017eini bazilike smo ugotovili, da prodajajo premeteni Italijani dve kombinirani karti, pri \u010demer vsaka omogo\u010da vstop v ve\u010d (razli\u010dnih) znamenitosti. <\/span><\/p>\n Kupola bazilike San Vitae<\/p><\/div>\n Ker je bila prva bolj vezana na muzeje in baziliko malo zunaj mesta, smo se skupaj s scenici odlo\u010dili za drugo. Mimo lapidarija smo vstopili v baziliko s. Vitae in s tem v svet mozaikov. Bazilika iz \u0161estega stoletja na\u0161ega \u0161tetja je eden od najlep\u0161ih pomnikov bizantinske umetnosti in je zgrajena v \u0161esterokotni obliki. <\/span><\/p>\n Jezus odre\u0161itelj<\/p><\/div>\n \u010ceprav takoj ob vstopu navdu\u0161i kupola s freskami, pa je pravi \u010dar v \u010dudovitih mozaikih v prezbiteriju. Jezus odre\u0161itelj v apsidi in sveti Vito ob njem, cesar Justinijan in cesarica Teodora na drugi strani stene apside, Abel in njegova daritev, Jezus in apostoli, nad vsem pa jagnje bo\u017eje. <\/span><\/p>\n Jagnje bo\u017eje<\/p><\/div>\n Barve v son\u010dni svetlobi kar \u017earijo, patina let se jim ni\u010d ne pozna. \u010cas za ti\u0161ino in u\u017eivanje. \u010ce ga skupine turistov, ki stalno prihajajo, sploh pustijo. \u010ceprav so se sedaj \u017ee zelo posodobili. Vsakdo ima v u\u0161esu slu\u0161alko, vodnik pa le zmerno glasno govori v mikrofon. Nobenega glasnega razlaganja ve\u010d. Hvala bogu. <\/span><\/p>\n Ablova daritev<\/p><\/div>\n V zadnjem delu cerkve je zanimiva krstilnica, vsaj z Bojanom sva domnevala, da je bila to prava funkcija bazen\u010dka. \u010cez dvori\u0161\u010de smo \u0161li do mavzoleja di Galla Placidia. Na sre\u010do smo pri\u0161li ravno, ko je vstopala manj\u0161a skupina. S tem smo imeli zagotovljeno vodenje v angle\u0161\u010dini, hkrati pa nam ni bilo treba \u010dakati. <\/span>Zaradi majhnega prostora je namre\u010d vstop omejen in zunaj lahko nastanejo tudi dalj\u0161e vrste \u010dakajo\u010dih. <\/span><\/p>\n Mavzolej di Galla Placidia<\/p><\/div>\n Galla Placidia je \u017eivela v prvi polovici petega stoletja na\u0161ega \u0161tetja in je bila tesno povezana s cesarsko dru\u017eino. Bila je h\u010derka cesarja Teodozija prvega, sestra cesarja Flaviusa Honoriusa, \u017eena Konstantina tretjega in mati Valentiniana tretjega. Trije sarkofagi v mavzoleju naj bi tako pripadali ravno \u010dlanom te dru\u017eine. <\/span><\/p>\n Bizantinski mozaiki in okna iz alabastra<\/p><\/div>\n \n Stene in strop mavzoleja so pokrite z bizantinskimi mozaiki, na katere preseva svetloba sonca skozi okna iz alabastra. Osrednji del nad vhodom je pokrit z mozaikom Jezusa, dobrega pastirja, na drugi strani je prizor mu\u010deni\u0161tva svetega Lovrenca, osem apostolov ob straneh pa ima pri nogah bele golobice ob fontanah. <\/span><\/p>\n Mu\u010deni\u0161tvo sv. Lovrenca<\/p><\/div>\n \u010cas za posamezno skupino je odmerjen ravno prav, tako da ga je dovolj za ogled vseh detajlov. Pred mavzolejem smo se ustavili ob veliki zlati bali, moderna umetnost prodira tudi v tradicionalno bizantinsko okolje. Skozi baziliko smo znova pri\u0161li na mestno ulico in se po njej napotili proti baziliki di s. Apollinare nuovo. <\/span><\/p>\n Zlata bala<\/p><\/div>\n \u0160e prej pa smo naredili kratek postanek v baptisteriju degli Ariani. Zgrajen je bil poleg bazilike Svetega duha (Spirito Santo) konec petega stoletja, ko je Ravenni vladal got Teodor. Vstop vanj je prost, prvi pogled na prazne stene pa kar malo razo\u010dara. Toda ozreti se je treba proti nebesom, saj na stropu razveseli \u010dudovit mozaik Jezusovega krsta v reki Jordan, obdanega z dvanajst apostoli. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>