![\"Jutro\"](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/11\/img_1642.jpg\")
<\/a>Jutro<\/p><\/div>\n
\u010ce gospa s koso pobo\u017ea koga v na\u0161i bli\u017eini, nas sicer malce zmrazi, pa se hitro potola\u017eimo, da je od\u0161tevanje zadnjih sekund na\u0161ega bivanja na tej modri skali sredi vesolja, oddaljeno. Tako zelo, da skoraj podvomimo, da bo kdaj pri\u0161lo. A \u010das te\u010de. <\/span><\/p>\n Glejte, prvi son\u010dni \u017earki...<\/p><\/div>\n Lep pregovor na eni od slovenskih cerkva namigne, da kakor senca mine \u010das. To u\u010dijo ure nas, na\u0161i dnevi \u0161teti so, malo \u0161e in nas ne bo. Kdaj nastopi tisti trenutek, ko nam za\u010dne kljuvati v mo\u017eganih, da se staramo? Kdaj se najbolj jasno zavemo kon\u010dnosti? <\/span><\/p>\n Ur\u0161lja gora<\/p><\/div>\n Nedvomno takrat, ko gledamo svoje mladi\u010de, kako brstijo, tako kot smo \u0161e ravnokar mi sami. Ko si priznamo, da nas noge, katere smo \u0161e ravnokar podpirali, da niso klecnile ob prvih korakih, prehitevajo kot za stavo. Mi pa za njimi dihamo tudi na \u0161krge, \u010de je treba. Samo da lovimo korak in si tako dajemo neko la\u017eno zagotovilo, da \u0161e nismo povsem za odpis. Tako je to. <\/span><\/p>\n Pri cerkvici<\/p><\/div>\n Z leti pride tudi neka le\u017eernost. Zakaj bi se prestavljal, \u010de ni treba. Pove\u017ee\u0161 dva dni, dve poti, pa ve\u010d src. Izhodi\u0161\u010de naj bo torej tudi tokrat v prijazni sose\u0161\u010dini Andrejevega doma na Slemenu (46.438173 14.964956; 1086 m). Le da jo mahnemo v drugo smer. <\/span><\/p>\n Son\u010dne ko\u0161enine<\/p><\/div>\n Po poti se vra\u010damo do sedla in glavne ceste, ki se preko nje prevali na eno ali drugo stran. Iz \u0160tajerske na Koro\u0161ko ali obratno. Zavijemo levo, pa le za nekaj korakov. Markacije nas kmalu povabijo desno na gozdno pot po kateri pridemo do cerkvice, mimo katere gremo naprej, po makadamski cesti. <\/span>Hoja je prijetna, \u010de le ne prismrdi mimo preve\u010d \u0161tirikolesnikov.<\/span><\/p>\n Spust proti Kri\u017eanu<\/p><\/div>\n \u00bbKaj jim je treba lesti tu gor, smo se spra\u0161evali. Ko smo prilezli do razpotja s pomenljivim imenom Ciganija, sta se oba avtobusa gnetla na razcepu, komaj se je dalo priti mimo. Izza vseh grmov in bukev pa so lezli dvono\u017eniki, si zapenjali \u0161lice, pretirano glasno regljali in se smejali. Miru tu ni bilo ve\u010d.\u00ab <\/span><\/p>\n Kri\u017eani v kapelici pri Kri\u017eanu<\/p><\/div>\n Zavijemo desno in nadaljujemo po cesti do travnika z vikendom pod Kotnikovim vrhom. Cesta se za\u010dne spu\u0161\u010dati. \u010ce imamo dru\u017ebo, naj le beseda da besedo. Na korake ni treba pretirano paziti, zaiti skoraj ni kam, le cesti sledimo. Ta se unese, strmine ni ve\u010d. Vsaj do Kri\u017eana (1040 m, dobra ura hoje), kjer nasproti kapele, mimo prevelike vijoli\u010dne table, ki razmejuje Matja\u017eevo kraljestvo, zagrizemo po stezi v breg. <\/span><\/p>\n Travnik<\/p><\/div>\n Srce veselo posko\u010di, zdaj gre zares. Ko pridemo na rob travnika, gremo naravnost navzgor proti kapelici. Mimo nje stopimo na cesto, presekamo ovinek in se nad njim znova prepustimo prijazni stezi. Ki pa nam kmalu da vetra. Vzpon je tak, da kar malo grize\u0161 kolena in ob skoraj brezupnih poskusih hoje v korak z mladi\u010dem spredaj diha\u0161 kot dobro zakurjen kotel parne lokomotive. <\/span><\/p>\n \u010cas hrusta delo \u010dlove\u0161kih rok<\/p><\/div>\n Zimski poti se nismo prepustili. Pa vendar se zna zgoditi, \u010de je le jesen zadosti pozna, da bomo vi\u0161je gori \u017ee stopili na sneg. Ko se z zadnjimi atomi mo\u010di prevalimo na kolovoz, je vpra\u0161anje, koliko je \u0161e do vrha, prav primerno. Pa ni panike. Umirimo tempo, zavijemo levo in malo vi\u0161je desno. <\/span><\/p>\n Kapelica pod vrhom<\/p><\/div>\n Srce nam bo ravno dobilo pravi ritem, ko se bo pred nami pojavila cerkvica, ob njej ko\u010da in nad njo televizijski stolp. Da bi sedaj obupali, seveda ni misliti. Ko pot zavije levo, postojmo na razgledi\u0161\u010du. Kako lep pogled je na kraje son\u010dne Koro\u0161ke pod nami! <\/span><\/p>\n Koro\u0161ka<\/p><\/div>\n Pri ko\u010di zajamemo sapo, nato pa stopimo mimo cerkve in pod televizijskim stolpom proti najvi\u0161ji to\u010dki Ur\u0161lje gore (1699 m, od Kri\u017eana ura in deset minut). Kri\u017e je na vrhu, ne moremo ga zgre\u0161iti. Ali je prav, da stoji tam gor, ali ne, to je vpra\u0161anje za kvantanje ob kozarcu, nekje v dolini, ko vsak lahko z roko udari po mizi. Tu gor pa ni ni\u010d va\u017eno. <\/span><\/p>\n Planinski dom in cerkev sv. Ur\u0161ule<\/p><\/div>\n Da bi hodili po poti vzpona nazaj, nam verjetno ne di\u0161i. Je le lepo videti \u0161e kaj novega. Zatorej z vrha nadaljujemo navzdol, tja v smeri Koro\u0161ke, proti Naravskim ledinam. \u010ce nas je ob vzponu presenetil sneg, imejmo v mislih, da ga bo na tej strani, bolj obrnjeni proti severu, skoraj zagotovo \u0161e ve\u010d. Palice pridejo kar prav. <\/span><\/p>\n Televizijski oddajnik<\/p><\/div>\n Za\u0161li bi te\u017eko, le en razcep je, tablice nam jasno povedo, da bo treba levo. Pri izviru se ustavimo, voda je dobra, se spla\u010da poskusiti. Sploh, ker jo je ravno za nas tu pustil vodni mo\u017e. Spu\u0161\u010damo se po vlaki. \u010ce le ni zaradi gozdnih del in tale\u010dega snega preve\u010d blatna, potem raje i\u0161\u010demo najbolj\u0161e prehode na eni ali drugi strani. <\/span><\/p>\n Vrh<\/p><\/div>\n Pre\u010dkamo travnik in kmalu pridemo do razpotja. Ker je do ko\u010de le nekaj minut, bi bilo \u0161koda kar te\u010di na drugo stran. Morebiti nam bo bolj odgovarjal spust po cesti naravnost. Hitrej\u0161i pa bomo, \u010de sledimo markirani stezi desno navzdol. Obe poti se sre\u010data ravno nad ko\u010do (1072 m, z vrha tri \u010detrt ure). <\/span><\/p>\n Pri vodnem mo\u017eu<\/p><\/div>\n Ko si oddahnemo, gremo po stezi nazaj do razcepa poti. Tu tablica ozna\u010duje uro in pol do Kri\u017eana. Pa bomo morali biti res zasanjani, da bomo hodili tako dolgo. Vzponov in spustov je komaj za vzorec, pa tudi odcepov skorajda ni, le ena pot zavije proti Ur\u0161lji gori. Nas seveda ne pretenta. Kaj bi se vra\u010dali tja, od koder smo ravnokar pri\u0161li. <\/span><\/p>\n Naravske ledine<\/p><\/div>\n \u00bbPot nama je hitro minila, bilo pa jo je tudi zgolj za dobre pol ure. Pa \u0161e ustavila sva se vmes in prigovarjala kozam na travniku, naj pridejo bli\u017ee. Sploh ena je bila zanimiva. Pol bela in pol rjava. Kot bi jo ravno na sredini prerezal. Ajda se je spomnila zgodbice o Miklav\u017eu in dveh osli\u010dkih. Sva se ji kar nasmejala.\u00ab <\/span><\/p>\n Pisana koza in \u0161ipek<\/p><\/div>\n Na sti\u010di\u0161\u010du poti pri Kri\u017eanu smo za\u0161pilili klobaso (z Naravskih ledin tri \u010detrt ure). \u010caka nas \u017ee znana pot nazaj. Da pa ni pretirano dolgo\u010dasna, jo lahko za\u010dinimo. Ko se cesta vzpenja proti travniku pod Kotnikovim vrhom, se na levo odcepi vlaka, nad njo so izrazite stene. <\/span><\/p>\n Po\u010ditek<\/p><\/div>\n \u010ce gremo ob njih in se desno vzpenjamo, pridemo do manj\u0161e jame. Morebiti so jo v\u010dasih imeli za nekak\u0161no shrambo, na to ka\u017eeta zid na eni strani in zarjaveli te\u010daj vrat na drugi. V glavi se nam kar pletejo zgodbe\u2026 Po makadamski poti se vra\u010damo proti Ciganiji in naprej v smeri izhodi\u0161\u010da. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>