![\"Jutranji](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/11\/img_1567.jpg\")
<\/a>Jutranji pogled proti sv. Kri\u017eu izpred avtodoma<\/p><\/div>\n
Kako jo vsaj malce potola\u017eiti? Hm? Kazala se je le ena mo\u017enost. Gremo na Smrekovec. Resda so bili vulkani Smrekov\u0161kega pogorja aktivni \u017ee pred milijoni let, ko je na\u0161e kraje \u0161e pokrivalo morje. Zato so tudi bolj brbotali, kot bruhali. A ni\u010d zato. Izhodi\u0161\u010de nam je bil Andrejev dom na Slemenu (46.438173 14.964956; 1086 m).<\/p>\n
<\/a>Andrejev dom na Slemenu<\/p><\/div>\n
Ob domu je veliko makadamsko parkiri\u0161\u010de. Ko parkiramo, z oskrbnikom le recimo kak\u0161no prijazno besedo. Se spodobi. Povrh potem nedvomno ne bo imel ni\u010d proti, \u010de bomo kak\u0161en dan njegovi sosedje. Gremo desno mimo ko\u010de, pes nam zalaja v slovo.<\/p>\n
<\/a>Odhod<\/p><\/div>\n
Takoj na za\u010detku smo malo v dvomu, ni namre\u010d jasno ali gremo po kolovozu ali levo po stezi. Markacij kar nekako zmanjka. Pa obe poti prideta malo vi\u0161je znova skupaj, zatorej je vseeno. Markacij je vnaprej dovolj, zato dvomov ni ve\u010d. Po \u0161iroki poti je hoja spro\u0161\u010dena, \u010dasa je dovolj tako za klepet kot tudi razdrtje kak\u0161ne \u0161ale. Ko pridemo do razcepa, nas tablice povabijo naravnost, levo bi namre\u010d ubrali smer proti Belim vodam.<\/p>\n
<\/a>Pot je prava za klepet...<\/p><\/div>\n
\u00bbTu se bomo pa vra\u010dali, je hitro zorel sklep. Kolovoz se je vzpel proti levi, pod nogami je \u0161umelo jesensko listje. \u0160li smo mimo zanimive kapelice, za katero smo sprva mislili, da je ostanek zapu\u0161\u010dene kmetije. Ob skalah na poti smo ugotavljali, ali jih je neko\u010d izbruhal vulkan. Bogsigavedi.\u00ab<\/p>\n
<\/a>Pri nenavadni kapelici listje \u0161umi pod nogami...<\/p><\/div>\n
Pre\u010dimo pobo\u010dja in hodimo mimo mogo\u010dnih bukev, ki med smrekami \u017eare v vseh odtenkih jeseni. Pridemo na makadamsko cesto, presko\u010dimo na stezo in po njej stopamo do sedla Kramarica (1124 m; slabi dve uri s Slemena). Tam stoji kapelica, kjer se da zvon\u010dkljati in tako Urbi et Orbi oznanjati, da smo tukaj.<\/p>\n
<\/a>Bukev<\/p><\/div>\n
Smerokazi nas usmerijo prav, malo naprej pa na kri\u017ei\u0161\u010du makadamskih cest stopimo na tisto, ki vodi proti Domu na Smrekovcu. Lahko ji sledimo vse do ko\u010de ali pa ne dopustimo, da bi nam kak\u0161en avto popra\u0161il pod nos. V tem primeru \u017ee \u010dez nekaj deset metrov sledimo markacijam desno v breg, \u010dez Bukov stan vabi tablica.<\/p>\n
<\/a>\u010cez Bukov stan<\/p><\/div>\n
\u010ce je jesen zadosti pozna, bomo na travni\u010dku morebiti na\u0161li prve flike snega, nato pa bo treba kar hitro krepko zagristi v kolena. Steza se vzpenja strmo, potrebne je nekaj pazljivosti. Pre\u010dkamo gozdno vlako in se ji potem, ko presko\u010dimo na stezo, nekaj vi\u0161je znova pridru\u017eimo. Zavijemo levo in sledimo vlaki.<\/p>\n
<\/a>Ledeni dih<\/p><\/div>\n
Ko ta odlo\u010dno zavije levo, pa pazljivo. \u010ce jeziki preve\u010d zaple\u0161ejo, lahko odcep steze levo kaj hitro spregledamo. Trmariti naprej po vlaki bi bilo povsem brez pomena. Pre\u010dimo pobo\u010dje, pridemo na travnik z lepim razgledom, pa znova v gozdu hodimo po dokaj strmem pobo\u010dju do ko\u010de (1375 m; s Kramarice dobra ura hoda).<\/p>\n
<\/a>Dom na Smrekovcu<\/p><\/div>\n
Do Smrekovca ni ve\u010d dale\u010d, tablica obeta pol ure. Nad ko\u010do se levo vzpnemo \u010dez travnato pobo\u010dje, razdrapano od silne mo\u010di vode. Markacije nas speljejo na stezo. Jeseni zna biti na tej vi\u0161ini \u017ee sneg. Vsaj toliko, da \u010dofota. Pa ni\u010d zato. Ko pridemo do smerokaza pod Krumpa\u0161ko planino, zavijemo desno.<\/p>\n
<\/a>Smrekov\u0161ko pogorje<\/p><\/div>\n
\u010ce pa se zmotimo ali pa smerokaz kak \u0161aljivec zasuka v nepravo smer, tudi ni hudega. Gremo mimo ko\u010de na planini in ko znova pridemo na travnike, kar po njih navzgor do \u0161irokega slemena. Vrh je v tem primeru na na\u0161i desni strani. Piramida vsekakor ozna\u010duje, kje je najvi\u0161ja to\u010dka (1577 m; pol ure bo kar zadosti).<\/p>\n
<\/a>Vrh Smrekovca<\/p><\/div>\n
\u00bbRazgled pa je bil, kljub oblakom na nebu in nekak\u0161nemu jesenskemu mr\u010du, prav lep. \u0160o\u0161tanja ni bilo mo\u017eno zgre\u0161iti, veliki dimniki elektrarne, iz katerih se je kadilo, so takoj zbodli v o\u010di. Pa tudi Ur\u0161lja gora se nam je smejala. Je \u017ee vedela, zakaj.\u00ab<\/p>\n
<\/a>Ur\u0161lja gora<\/p><\/div>\n
\u010ce ni \u010dasa za nadaljnje pohajanje po Smrekov\u0161kemu pogorju, se vrnemo do ko\u010de, tam pa sledimo tablicam za \u0160o\u0161tanj in Bele vode. Na poti hodimo v\u010dasih po kamnitih plo\u0161\u010dah, za katere bi lahko prisegli, da jih je neko\u010d davno izpljunilo, vse vrele, peklensko \u017erelo.<\/p>\n
<\/a>So to ostanki lave?<\/p><\/div>\n
Markacij je zadosti, na kri\u017ei\u0161\u010dih poti se dr\u017eimo smeri \u0160o\u0161tanj in Greben\u0161ek. Ko se pred nami ka\u017ee sv. Kri\u017e, pa le potrdi, da smo prav. Gozdovi so v teh dneh tak\u0161ni, kot bi se nekomu razlile barve. Jesen je res lepa. Nad Zgornjim Brlo\u017enikom pridemo na travnike, naberemo nekaj kroglic \u0161ipka in se smejemo kravam, ki nas debelo gledajo.<\/p>\n
<\/a>Travniki nad Brlo\u017enikom<\/p><\/div>\n
Mimo Spodnjega Brlo\u017enika pridemo na cesto in zavijemo levo. Mi smo \u0161ele ni\u017eje ugotovili, da markirana pot ubere bli\u017enjico. Pa ni\u010d zato, tudi po cesti se prav pride. Pod Rebr\u0161akom zavijemo desno navzgor in se po cesti znova nekoliko vzpnemo. Ko pridemo na travnike, je do znamenja le \u0161e nekaj korakov (dobri dve uri z vrha Smrekovca).<\/p>\n
<\/a>Sv. Kri\u017e<\/p><\/div>\n
Tu se desno strmo navzgor odcepi cesta proti sv. Kri\u017eu. Ji kar sledimo. Po prvem ovinku se lahko pustimo zapeljati tabli, ki obeta bli\u017ejo pot. Pa je bila tokrat kar malo zara\u0161\u010dena. Bodisi romarji hodijo navzgor po cesti ali pa svoje jeklene konji\u010dke priganjajo strmo v breg.<\/p>\n
<\/a>Cesta na nekdanjo Oslovsko goro<\/p><\/div>\n
Ko pridihamo do vrha (1051 m; dobrih petnajst minut od znamenja), je prostora za igro, razgledovanje ali zgolj sedenje na ve\u010dernem soncu, zadosti. Celo na izhodi\u0161\u010de se vidi. Le pravo mesto je treba najti. Navzdol gremo po isti poti, vse do znamenja, kjer zavijemo desno in se dr\u017eimo ceste.<\/p>\n
<\/a>Cerkvi na vrhu<\/p><\/div>\n
Hodimo do Savineka, sv. Andrej v Belih vodah je malo naprej pod nami. Pa se mu ne pustimo zapeljati, zavijemo namre\u010d ostro levo. Po cesti sopihamo mimo vikendov in kmetij, dokler ne pridemo do razcepa. Zavijemo proti\u2026Avstriji. Tako pravi ka\u017eipot, vsaj nasmeh nam bo izvabil, \u010de se \u017ee ne bomo dr\u017eali za trebuh.<\/p>\n
<\/a>\u0160o\u0161tanj<\/p><\/div>\n
Desno se dr\u017eimo tudi malo naprej, ko stopamo mimo lovske ko\u010de. Sedaj zaiti ni ve\u010d mo\u017eno, makadamska pot dr\u017ei le v eno smer. In prav je tako. \u00bbMarkacij nismo ve\u010d videli. Zagrnila nas je tema. Prav po\u010dasi. Le polna luna je dajala sve\u010davo tam nekje zadaj. \u0160li smo se razli\u010dne igre, uganke so se kar kresale.<\/p>\n
<\/a>Bele vode<\/p><\/div>\n
Da nam ne bi bilo preve\u010d tesno, sem nad razcepom, ki nam je bil znan \u017ee od zjutraj, pri\u017egal baterijo. Spet smo se zaklepetali tako, da nas je \u0161ele Ajda opomnila, da bo treba zaviti desno proti ko\u010di. Pa saj tudi naravnost ne bi pri\u0161li prav dale\u010d od nje.\u00ab<\/p>\n