![\"Izhodi\u0161\u010de\"](\"..\/files\/2010\/10\/img_1493.jpg\")
<\/a>Izhodi\u0161\u010de<\/p><\/div>\n
Ker je to mejni greben, so bile v\u010dasih predvsem kraljestvo tistih, ki so \u010duvali, da ne bi kdo, nebodigatreba, tu na skrivaj pri\u0161el ali od\u0161el. Danes, ko je vrvohodstvo med dvema dr\u017eavama, vedno bolj tudi narodoma, dostopno vsakomur, pa predstavljajo \u010dudovito pre\u010denje, polno razgledov, do\u017eivetij. Za\u010detek in konec vedno odbiramo sami, le nekaj logistike je potrebne. <\/span><\/p>\n Most \u010dez Savo<\/p><\/div>\n Na megleni dan so otroke zadr\u017eali v \u0161oli, nekak\u0161no nadome\u0161\u010danje menda. A za pohajanje in prijeten klepet sta kon\u010dno zadosti dva. Odlo\u010ditev v zadnjem trenutku. Pome\u017eiknil sem, da bova zagrizla v bok te verige in jo na kratko raziskala. Da bo drugi\u010d, ko nas bo regljalo ve\u010d, vse bolj doma\u010de. <\/span><\/p>\n Odcep steze proti Srnjaku<\/p><\/div>\n Pot ni zahtevna, ni pa za vsakogar. Markacij namre\u010d ni, prepu\u0161\u010deni smo bolj ali manj sami sebi. Ob\u010dasno se steze izgube in takrat namig, pogled na zemljevid in dosti ob\u010dutka, pomagajo iz zagate. Predvsem pa se zavedajmo, da smo, ko svet okoli nas postane nesramno strm, napak. Pojdimo nazaj in poskusimo znova. Trmoglavljenje v svetu prepadnih grap se namre\u010d lahko kaj slabo kon\u010da. <\/span><\/p>\n Jesen nad Kranjsko Goro<\/p><\/div>\n \u010ce so nam izhodi\u0161\u010de parkiri\u0161\u010da pod smu\u010di\u0161\u010dem Kranjska Gora (N46.486172 E13.778274, 810 m), se napotimo mimo stavbe policije in na levem robu parkiri\u0161\u010da, v smeri ceste, ujamemo stezico. Pripelje nas do glavne ceste, katero previdno pre\u010dkamo in zlezemo \u010dez varovalno ograjo. V pomo\u010d nam je lesena stopni\u010dka na drugi strani. <\/span><\/p>\n Na razpotju pod planino gremo naravnost<\/p><\/div>\n Steza nas pelje naprej do Save in \u010dez most na drugo stran. Zavijemo desno na kolovoz, ki nas pelje ob re\u010dici. Kaj drugega ponosna Sava Dolinka v tem delu res ni. Na kri\u017ei\u0161\u010du, kjer desno vabi novi kamp, levo pa \u010dez Savo lahko sko\u010dijo tudi avtomobili, gremo \u0161e naprej. <\/span><\/p>\n Brlog<\/p><\/div>\n Pa le nekaj deset metrov, potem zavijemo levo, mimo po\u010ditni\u0161kega doma. Cesta se za\u010dne vzpenjati. Ko je ob levi strani ceste izogibali\u0161\u010de za avtomobile, se na desni v breg poda stezica. Sledimo ji in tako presekamo makadamsko ka\u010do. Pot skozi gozd je dobro vidna in ni prenaporna. Ko znova stopimo na cesto, smo le \u0161e dober ovinek pod gosti\u0161\u010dem Srnjak. <\/span><\/p>\n Ko\u010dura<\/p><\/div>\n Na platoju ob njem je lep pogled na del Kranjske gore in smu\u010di\u0161\u010da. \u010ce seveda celotna dolina ni pod meglenim, dolgo\u010dasno belim pregrinjalom. Le malo naprej od platoja, prav nasproti gosti\u0161\u010da, v gozd pelje traktorska vlaka. Kar takoj se razcepi, mi se dr\u017eimo leve poti, ki je \u0161iroka, posuta s pisanim jesenskim listjem in hoja po njej je prijetna. <\/span><\/p>\n Odcep na poseki<\/p><\/div>\n Ko pot zlo\u017eno zavije v desno, se znova razcepi. Gremo naravnost in \u017ee \u010dez minuto ali dve pridemo do manj\u0161e planine. Kje navzgor? Recimo, da po desni strani. Malo se \u0161e vzpenjamo ob robu travnika, potem pa zavijemo med smreke. Prave poti na tej strani ni, komaj vidna stezica gre po trasi vkopanega elektri\u010dnega kabla. <\/span><\/p>\n Hoja skozi gozd<\/p><\/div>\n Ko pokukamo iz gozda, je nad nami strm travnik, kar krepko zagrizemo v kolena. Pa se svet kmalu polo\u017ei, pridemo do lovske ko\u010de in oddajnika v Brlogu (1272 m; ena ura s Kranjske Gore). S planine se da povzpeti tudi po la\u017eji poti. A o tem ve\u010d ob povratku. Sledimo kolovozu, ki ga malo vi\u0161je lahko presekamo po stezici levo. <\/span><\/p>\n Odcep komaj vidne stezice pod vrhom <\/p><\/div>\n Ko pridemo do makadamske ceste, ki s Korenskega sedla pelje proti \u017deleznici, gremo le nekaj korakov desno, potem pa po vlaki navzgor. V\u010dasih je tu tekla prijetna stezica, sedaj pa so gozdarska dela svet postavila na glavo. Vlaki sledimo ob poseki, dokler na levi ne stopimo na stezico. Ta se malo pod kolovozom razcepi. <\/span><\/p>\n Iskanje prehodov pod Nizko Bavho<\/p><\/div>\n \u010ce gremo levo, moramo potem zaviti desno do najvi\u0161je to\u010dke, kjer se kolovoz prevali na drugo stran. Tu spet najdemo nadaljevanje poti. Nova vlaka se prelevi v stezico, kateri sledimo navzgor. Hoja je prijetna, stezi tudi pozno jeseni ni te\u017eko slediti. Znova pridemo na gozdno cesto, jo pre\u010dkamo in hodimo po vlaki navzgor. <\/span><\/p>\n Vrh Nizke Bavhe<\/p><\/div>\n Bodimo pozorni. Ko se levo odcepi komaj vidna stezica, ji sledimo. Pa se kmalu izgubi v travah. Gremo navzgor, bolj na levo i\u0161\u010demo prehode med drevjem. Z nekaj sre\u010de bomo na\u0161li prave in pri\u0161li na vr\u0161ni greben prav na Nizki Bavhi (1642 m; 45 minut z Brloga). Vrh je dokaj neizrazit, da smo pri\u0161li prav, pove mejni kamen \u0161t. <\/span>138 in<\/span> tablica na drevesu poleg. <\/span><\/p>\n Grpi\u0161ce<\/p><\/div>\n \n Ker se spodobi \u0161e malo vi\u0161je, zavijemo desno in se vzpenjamo po stezici do Grpi\u0161ca (1676 m; pet minut z Nizke Bavhe). Ali je to sploh vrh, ali zgolj planina, Grpi\u0161ka seveda, bi te\u017eko rekel. Na nekaterih zemljevidih je ozna\u010den tako, drugje spet druga\u010de. Pa saj sploh ni va\u017eno. Ko sedemo v travo, imejmo druge misli. <\/span><\/p>\n Julijci<\/p><\/div>\n \u010ce se megle razkadijo, se vidi marsikam. Zatorej ni, da bi hitel. Enkrat pa je vseeno treba iti. Vra\u010damo se do Nizke Bavhe in gremo naprej po stezici navzdol. \u010ce sre\u010damo pohodnike, jih le pozdravimo. Po na\u0161e. Pa ne glejmo predebelo, \u010de bo odzdrav v sosednjem jeziku. <\/span><\/p>\n Avtoportret<\/p><\/div>\n Na sedlu (1531 m; 15 minut z Grpi\u0161ca) presenetijo avstrijske markacije, ki pa se malo kasneje spet nekam izgube. Na slovenski strani je nekdo naredil ko\u010do, verjetno zgolj vikend. Ali pa ho\u010de o\u017eiviti planino, kdo bi vedel? Znova se vzpenjamo, kar ob mejnih kamnih bo najbolje. Pot je strma, telo nam prestavi v vi\u0161je obrate. <\/span><\/p>\n Mala Bavhica<\/p><\/div>\n Pa vzpona ni pretirano, \u017ee smo na uravnavi, pre\u010dimo travnik in postojmo na vrhu (1650 m; 15 minut s sedla). Z vrha se lahko vrnemo na sedlo in od tam i\u0161\u010demo najbolj\u0161o pot nazaj. Morebiti nas zanese celo nazaj pod Nizko Bavho in se vra\u010damo po smeri dostopa. Zakaj pa ne? <\/span><\/p>\n Visoka Bavha<\/p><\/div>\n Lahko pa z Visoke Bavhe lomastimo naravnost v gozd. Prave steze ni, dr\u017eimo se malo levo in gremo mimo jezerca navzdol. Spu\u0161\u010damo se do poseke, pod katero nas stezica popelje na cesto, katero pre\u010dkamo in gremo naravnost navzdol. Hoja med podrtimi drevesni ni ravno prijetna. <\/span><\/p>\n Postanek na vrhu<\/p><\/div>\n Pridemo na manj\u0161i travnik, dr\u017eimo se bolj levo in z nekaj sre\u010de v gozdu pod njim najdemo stezico. Ta \u0161trika navzdol, dokler se svet znova ne odpre. Med jesenskimi travami se dr\u017eimo levo. Pod nami je gozdna cesta, sedaj orientacijskih te\u017eav ni ve\u010d. Zavijemo levo in gremo do makadamske ceste, kjer znova zavijemo levo. <\/span><\/p>\n Poseka<\/p><\/div>\n Ko pridemo do odcepa nad Brlogom, zavijemo navzdol. Na Brlogu na desni strani lovske ko\u010de ujamemo stezo, ki zavije v gozd (40 minut z Visoke Bavhe). Spu\u0161\u010damo se mimo kolibe do mesta, kjer nas na drevesu oran\u017ena pu\u0161\u010dica usmeri levo. <\/span><\/p>\n Praprot<\/p><\/div>\n Znova smo na mali planini, le da smo do nje pri\u0161li z druge strani. Jasno nam je, da je ta pot bolj prijetna in manj strma. Po znani vlaki se spu\u0161\u010damo proti Srnjaku. Razgledi na Kranjsko goro in gore nad njo, so bili sedaj \u017ee veliko lep\u0161i, sonce je popilo jutranjo meglo. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>