![\"Izhodi\u0161\u010de\"](\"..\/files\/2010\/10\/imgp3671.jpg\")
<\/a>Izhodi\u0161\u010de<\/p><\/div>\n
A ni\u010d zato. Dan je treba loviti, ko je \u0161e mlad. Pa pot mora biti ob vseh na\u010drtih primerno kratka. Izhodi\u0161\u010de naj bo Mojstrana, parkirati se da ob cesti nasproti TIC-a (46.461187 13.941679; 646 m). Tu se tudi za\u010dno tablice pohodni\u0161kih poti, njihov opis bomo na\u0161li na zemljevidu Kranjske gore. \u010ce ho\u010demo do jezerca Kreda, bomo sledili poti \u0161t. 15. <\/span><\/p>\n Stenar<\/p><\/div>\n Pred mostom \u010dez Triglavsko Bistrico zavijemo levo in gremo po ulici, ki te\u010de ob re\u010dici (Kurirska pot). Na koncu naselja stopamo mimo male hidroelektrarne in naprej po makadamski poti. Ko pridemo do mostu \u010dez Bistrico, nadaljujemo naravnost ob vodi po stezi. Sledimo potema 15 in 16 do odcepa, kjer prva pot zavije levo. <\/span><\/p>\n Kreda<\/p><\/div>\n \u010caka nas kraj\u0161i vzpon do jezerca Kreda (pribli\u017eno 720 m; dvajset minut). Tiho le\u017ei v kotanji med smrekami. V hladnem jutru osamljen, ostanki kuri\u0161\u010da, stopni\u010dk in pomola pa ka\u017eejo, da zna biti v poletni vro\u010dini tu kar \u017eivo. Seveda si lahko vzamemo \u010das. \u010ce ga le imamo zadosti. Misli se nam kaj hitro pletejo, kot pajkova mre\u017ea, ki je ulovila bisere rose. <\/span><\/p>\n Odsev<\/p><\/div>\n Ko pa vozni red odpiska odhod, lahko, da ne hodimo povsem po isti poti, pri potoku pred jezerom sledimo tablici, ki po poti \u0161t. 16 vodi proti Vratom. Vendar danes ne bo \u010dasa za tak\u0161ne sprehode. Ko znova pridemo do steze ob reki, gremo lahko levo in pri Rosu pridemo na cesto. Toda vrnitev po asfaltni ka\u010di nam verjetno ne di\u0161i preve\u010d, zato bo bolje zaviti desno. \u010cez nekaj deset metrov smo znova pri prvem odcepu poti za jezerce. <\/span><\/p>\n Pogled z mostu na brzice Triglavske Bistrice<\/p><\/div>\n Gremo nazaj proti Mojstrani, vendar le do prvega mosti\u010dka \u010dez Bistrico (petnajst minut). Ker smo na dveh nogah, za nas ne bo preozek, sedaj smo \u017ee zavili na pot \u0161t. 14. Na drugi strani se dr\u017eimo med stanovanjskimi bloki desno, ko pridemo do glavne ceste, pa zavijemo levo. <\/span><\/p>\n Z glavne ceste takoj zavijemo desno<\/p><\/div>\n \u010cez nekaj metrov se odcepi na desni strani dobro vidna stezica, kateri seveda sledimo. Grizemo kolena in sopihamo, dokler ni pred nami nekam dvoumna tablica. Levo pot \u0161t. 14, desno pa\u2026ali je to markacija ali znak, prepovedano za vsa vozila? Vsekakor koles nimamo, zatorej nas ne bo smel nih\u010de kaznovati. <\/span><\/p>\n Desna pot pre\u010di pobo\u010dja<\/p><\/div>\n Desna pot pre\u010di pobo\u010dje, stezica je tudi posuta z jesenskim listjem dobro vidna. Nad globeljo za\u010dne zavijati levo, nato pa se vzpne naravnost po pobo\u010dju navzgor, dokler ne pridemo do \u0161irokega sedla, kjer zavijemo desno. Spet smo na poti \u0161t. 14, sledimo ji do razglednega Gran\u010di\u0161\u010da (844 m; dvajset minut). <\/span><\/p>\n Mojstrana, Dovje, Dov\u0161ka baba<\/p><\/div>\n Sonce nas jutranje prijazno oblizne in za\u010dutimo njegovo jesensko medlo toploto. \u010ce je \u017ee popilo jutranjo roso, lahko svoje ude raztegnemo po travnati preprogi. Druga\u010de pa sedemo na klopco ali vsaj stopimo do roba in previdno pokukamo navzdol. In vse naokoli. Razgledovanja so tu obvezna, balkon nad Mojstrano o\u010desu da veliko videti. <\/span><\/p>\n Cmir<\/p><\/div>\n Vra\u010damo se sprva po isti poti, tam, kjer smo prej prisopihali navzgor na sedlo, pa sedaj nadaljujemo naravnost, dokler ne pridemo do markirane poti. \u010ce nam zmanjkuje \u010dasa ali volje za prese\u017eke v smeri Slemena, zavijemo navzdol. Pot ni zahtevna, nekaj previdnosti pa je ob vla\u017enih tleh vseeno potrebne. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>