![\"Del](\"..\/files\/2010\/10\/karta.jpg\")
<\/a>Del poti<\/p><\/div>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Bogsigavedi kak\u0161na \u010dudna sila nas je odpihnila prav na ta kamen sredi vesolja. Med vsemi miljardami svetle\u010dih pikic na nebu smo prijadrali ravno mimo nam ljubega sonca. In pristali na modrem planetu. Ki se, kak\u0161en \u010dude\u017e, vrti. Zato nam je v\u010dasih malo vro\u010de, v\u010dasih nas malo zebe, tako, po \u0161reki, pa nam je ravno prav. <\/span><\/p>\n Za\u010detek poti v Mojstrani<\/p><\/div>\n In kdo bi si mislil, da je ravno v \u010dasu, ko ni skrajnosti, tako prijetno. Temperature so ravno tak\u0161ne, da je prav, nebo je kot umito, bukve eksplodirajo in \u010das je, da srce za\u010dne utripati hitreje. \u010ce no\u010de samo od sebe, ga bo treba malce pognati. Kak\u0161no dvokolo bi bilo zanesljivo primerno. Izhodi\u0161\u010de naj bo pri dveh stopinjah. Celzija. Ravno prav, da bomo u\u017eivali, ko se bomo po\u010dasi greli in bo mraz iz kosti puhtel kot rahla meglica. <\/span><\/p>\n Kot bi jo z ravnilom narisal<\/p><\/div>\n V Mojstrani se da parkirati (46.465563 13.932552; 650 m), tam se za\u010dne urejena kolesarska pot D-2. Prvo ogrevanje bo proti Gozd Martuljku. \u010ceprav se nam pot zdi dokaj ravna, pridobimo na osmih kilometrih skoraj sto vi\u0161inskih metrov. \u010ce ho\u010demo \u010dez Savo priti suhi, bo treba na most, namenjenem predvsem avtomobilom. Ob robu ni prav veliko prostora, a druga\u010de ne gre. <\/span><\/p>\n Jesen<\/p><\/div>\n Za ovinkom zavijemo levo na prvi uvoz in po dvesto metrih desno. Poti sledimo proti Kranjski gori, peljemo skozi njo in mimo parkiri\u0161\u010d pod smu\u010di\u0161\u010di. Nad Zelenci brcamo proti Rate\u010dam (865 m), zavijemo v vas in peljemo pod sv. Duhom skozi center vasi. Naj nas tam table, ki Tromejo obetajo desno, ne zavedejo. Vabijo namre\u010d zgolj pe\u0161ce. <\/span><\/p>\n Kranjska gora<\/p><\/div>\n Mi nadaljujemo naravnost. Ko se cesta za\u010dne spu\u0161\u010dati, skoraj na koncu vasi ujamemo cesto desno. Ta kmalu postane makadamska in poka\u017ee zobe. Strmina popusti le ob\u010dasno in \u0161e to bolj na kratko, potem pa se spet za\u017eenemo navzgor. Pod nami so zanimive ko\u0161enine, razgledi \u017ee od tu niso za odmet. <\/span><\/p>\n Sv. Duh v Rate\u010dah<\/p><\/div>\n Pe\u010d je pred nami. Zaradi poseke po njeni sredini, ki se resda vedno bolj zara\u0161\u010da, jo zlahka prepoznamo. Na razcepu ne zavijemo proti planinskemu domu, temve\u010d levo. \u010ceprav vzpona \u0161e zdale\u010d ni konec, so najhuj\u0161i klanci \u017ee za nami. Skoraj. Zlo\u017eno se vzpenjamo in na novem razcepu poti zavijemo znova levo. <\/span><\/p>\n Nad Rate\u010dami<\/p><\/div>\n Razen \u010de imamo vsega dovolj. Potem gremo desno, pridemo na glavno cesto pod Korenskim sedlom in se spustimo v Podkoren. Pa zakaj? Saj ni, da bi omahoval, vzpon po gozdni cesti je prijeten, srce je ravno na pravih obratih. Malo preden pridemo do smu\u010di\u0161\u010da, se na razcepu \u0161e vedno dr\u017eimo levo in bicikliramo po slovenski strani proti vrhu. <\/span><\/p>\n Na razcepu zavijemo levo, zadaj Pe\u010d<\/p><\/div>\n Zadnji klanec, ko sta oddajnik in ko\u010da pod njim \u017ee skoraj na dosegu roke, pa je \u010de\u0161nja na vrhu sadne kupe. Strm, da se kar malo za\u0161ibijo utrujena kolena. Toda trma in ponos ne dovolita sestopa, grizemo \u0161e tistih nekaj metrov, da kon\u010dno pred panoramsko maketo stopimo s kolesa. <\/span><\/p>\n Gore nad dolino Tamar<\/p><\/div>\n Kar leteti naprej, ne gre. Je vsega preve\u010d. Predvsem razgledov. Pa ne na maketi, resni\u010dne gore, kamnito bele \u0161pice, kipijo nad dolino Tamar proti nebu kot bujne prsi iz premajhne bluze. Prav do najvi\u0161je to\u010dke (1508 m) je le \u0161e nekaj zavrtljajev, \u0161tevilni spomeniki ka\u017eejo na prijateljstvo med tremi narodi. <\/span><\/p>\n Dobra\u010d<\/p><\/div>\n Ki so se \u017ee tolikokrat gledali \u010dez muho voja\u0161ke pu\u0161ke. Toda \u010das li\u017ee rane in prav je, da se pozabi. Kar se ne more, pa odpusti. Potem je \u017eiveti la\u017eje. Bode\u010de \u017eice se stla\u010dijo na smeti\u0161\u010de zgodovine, meje pobri\u0161ejo in tako je najlep\u0161e. Dolina pod nami in Dobra\u010d nad njo po\u0161iljata vabilo. Treba se mu bo odzvati. <\/span><\/p>\n Spust z vrha<\/p><\/div>\n Z vrha se spustimo proti ko\u010di treh de\u017eel. Kolovoz je predvsem nad ko\u010do dokaj slab, tako da je potrebne nekaj previdnosti. Tudi \u010de i\u0161\u010demo obvoz po travi, zna v\u010dasih prav presneto drseti. Zapeljemo mimo ko\u010de in takoj levo. Vozimo pod zgornjo postajo trosede\u017enice in naprej proti dolini. <\/span><\/p>\n Proti dolini<\/p><\/div>\n Kolovoz ni slab, z nekaj previdnosti se da po njem peljati tudi z bolj\u0161im treking kolesom. Na kratko zavije levo v gozd in se vrne ob umetnem jezercu nazaj na smu\u010di\u0161\u010de. Pa po njem ne vozimo dolgo, znova zavijemo v gozd, tokrat na desni strani. Dr\u017eimo se bolj\u0161e ceste, na edinem pravem kri\u017ei\u0161\u010du nas tablice usmerijo proti Sov\u010dam (Seltschach; 701 m). <\/span><\/p>\n Sov\u010de<\/p><\/div>\n Drvimo skozi gozd, pre\u010dkamo smu\u010di\u0161\u010de, obrnemo in znova zapeljemo med drevesa, dokler na travniku nad spodnjo postajo ne uberemo smeri proti parkiri\u0161\u010du. Tega pre\u010dkamo, se vzpnemo, zavijemo desno na glavno cesto in peljemo skozi Sov\u010de proti Zagori\u010dam (Agoritschach). Od tam se strmo spustimo v Podklo\u0161ter (Arnoldstein; 578 m). <\/span><\/p>\n Zagori\u010de<\/p><\/div>\n Tik pred koncem klanca lahko zavijemo ostro levo, v naselju desno in pod glavno cesto pridemo do kolesarske steze, kjer zavijemo levo. \u010ce pa imamo preve\u010d hitrosti, ni\u010d hudega. Peljemo naravnost mimo pokopali\u0161\u010da in ko pridemo do glavne ceste, zavijemo levo. Na koncu vasi pridemo ravno za mostom do omenjene kolesarske steze, kateri sledimo v smeri Italije. <\/span><\/p>\n Podklo\u0161ter<\/p><\/div>\n Skozi vasi Megvarje in Vrata (Th\u00f6rl-Maglern) pridemo do meje in jo pre\u010dkamo. Smerokazi ka\u017eejo nekam \u010dudno, zato jim ne zaupajmo povsem, temve\u010d takoj za nekdanjimi mejnimi stavbami, zavijmo povsem desno. Na leseni ograjici pod kolesarsko potjo, ki takoj strmo zakva\u010dka navzgor, je rde\u010d napis Ciclovia Alpe Adria. <\/span><\/p>\n Vzpon nad platojem nekdanjega mejnega prehoda<\/p><\/div>\n Ko se dvignemo dovolj, peljemo nad nekdanjim carinskim platojem in naprej vzporedno s cesto proti Trbi\u017eu (Tarvisio). Presenetijo veliki bunkerji nad potjo, ki so neko\u010d stali kot branik proti sovragom. Danes sosedom. Ko se cesti povsem pribli\u017eamo, pridemo do razcepa pred vasjo Kokovo (Coccau). <\/span><\/p>\n Ciclovia Alpe Adria<\/p><\/div>\n Zavijemo v vas in peljemo skoznjo, pre\u010dkamo potok in zavijemo levo. Ko pridemo do glavne ceste, zavijemo levo navzdol in na drugi strani poganjamo naprej v smeri Trbi\u017ea mimo stare \u017eelezni\u0161ke postaje. Na kri\u017ei\u0161\u010du poti se lahko ustavimo, saj je zemljevid zelo zanimiv. <\/span><\/p>\n Obmo\u010dje nekdanje \u017eelezni\u0161ke postaje pred Trbi\u017eem<\/p><\/div>\n Zavijemo proti Sloveniji, \u010dez most pre\u010dkamo sotesko Ziljice in na drugi strani sledimo oznakam kolesarske poti. V tej smeri ni nobenih prehudih vzponov ali spustov, tako da je vo\u017enja prav prijetna. \u010ceprav ve\u010dinoma poteka po gozdu, pridemo tudi na razgledna mesta, ko se je vredno ustaviti in si napasti o\u010di. <\/span><\/p>\n Pogled z mostu \u010dez Ziljico<\/p><\/div>\n \u0160e posebej most \u010dez Beli potok je tak. Le malo pred Slovenijo, ko pripeljemo na travnike, nas tablice desno usmerijo proti Belope\u0161kim jezerom (Lago di Fusine). Jih ni za spustiti. Nekaj malo vzpona, ravno da zadihamo in \u017ee smo na cesti proti jezerom. Tu pa bomo zadihali \u017ee malo globlje. <\/span><\/p>\n Most \u010dez Beli potok<\/p><\/div>\n Vsaj do spodnjega jezerca je strmina tak\u0161na, da nam srce veselo posko\u010di v prsih. \u010ce bomo zmogli do prvega, bomo zanesljivo tudi do drugega. Ob njem pa si vzemimo \u010das. Za po\u010ditek in u\u017eitek. Razgledi na Mangart in sosede so tak\u0161ni, da jih vpija\u0161 in vpija\u0161 in sanja\u0161, da si znova tam zgoraj, na Via Italiana. <\/span><\/p>\n Spodnje Belope\u0161ko jezero<\/p><\/div>\n Pripet leti\u0161 nekje bli\u017ee nebu kot zemlji. \u010carobni ob\u010dutki. Mladost. Minevanje. Tokrat prepi\u0161ne strmine ni pod teboj, zgolj topla trava, mehka gladina vode in nekaj rac za dru\u017ebo. Vsak \u010das ima svoje adute, samo povle\u010di jih mora\u0161 ravno, ko je najbolj prav. <\/span><\/p>\n Zgornje jezero<\/p><\/div>\n Nazaj oddrvimo po cesti mimo spodnjega jezerca, znova zavijemo na kolesarsko pot in ji na kri\u017ei\u0161\u010du sledimo proti Sloveniji. Takoj ko se za hi\u0161ami usmerimo proti glavni cesti, nas enostavne tablice usmerijo ostro desno. Bo kar prav, kolesarska pot je sedaj narejena do meje in naprej pod Macesnovcem proti Kranjski gori. <\/span><\/p>\n Rate\u010de, v ozadju Pe\u010d<\/p><\/div>\n \u010ce nam \u017ee zmanjkuje pija\u010de, imamo ve\u010d mo\u017enosti. Lahko se ustavimo v kak\u0161ni gostilni, stopimo v trgovino sredi kraja ali pa pijemo tisto, kar baba \u0161\u010di. Pa da ne bo negodovanja nad \u010dudnim predlogom, peljimo v smeri Vr\u0161i\u010da, mimo hotela Lek. Malo pred mostom \u010dez Pi\u0161nico (\u010dudna imena v teh krajih, ni kaj), na desni zagledamo korito z vodo s pomenljivim imenom. <\/span><\/p>\n Jasna in zlatorog<\/p><\/div>\n Ko se od\u017eejamo, bo nekaj zavrtljajev zob\u010denika ravno prav, da pridemo do jezerca Jasna, se postavimo poleg zlatoroga in morebiti kak\u0161nega tudi potegnemo iz nahrbtnika. Smo si ga zaslu\u017eili. Potem pa brcamo navzdol, kar po glavni cesti, dokler pod igralnico ne pridemo do mostu \u010dez Pi\u0161nico. <\/span><\/p>\n Navija\u010dica<\/p><\/div>\n Sedaj nam je pot \u017ee znana, sledimo ji proti Gozd Martuljku, se pred njim ustavimo vsaj toliko, da pozdravimo stare znance \u0161pikove skupine, nato pa previdno pre\u010dkamo most in prav po jesensko, tako, u\u017eiva\u0161ko, peljemo proti izhodi\u0161\u010du. Skupaj bomo pedala gonili okoli 90 kilometrov. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>