![\"Parkiri\u0161\u010de](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/10\/img_1442.jpg\")
<\/a>Parkiri\u0161\u010de v Markovcih<\/p><\/div>\n
Velikokrat se igramo boga. Smola za \u017eivali in rastline, ki so na\u0161i meja\u0161i. Zelo verjetno se bo zanje slabo kon\u010dalo. Ob tem vsakodnevno prirejamo stari rek, da \u010dlovek obra\u010da, bog pa obrne. Sedaj imamo mi zadnjo besedo. Vsaj tako se nam zdi.<\/p>\n
<\/a>Sv. Marko<\/p><\/div>\n
Da ga lomimo, se zavemo \u0161ele, ko nas udarijo razne vremenske ujme ali zlomi nadloga, blizu biblijski apokalipsi. In potem mediji povzemajo tak\u0161ne ali druga\u010dne znanstvenike, preroke in vra\u010de, ki nam v kratkem obetajo konec sveta. Pa \u0161e prav imajo. Dejansko je konec sveta, kot so ga poznali na\u0161i predniki, \u017ee pri\u0161el.<\/p>\n
<\/a>Markovci<\/p><\/div>\n
Brezglavo norenje skozi \u010das, nam ne prina\u0161a ni\u010d dobrega. Drava je bila pred sto in ve\u010d leti re\u010dica, ki jo je \u010dlovek ujel med brane elektrarn in jo s tem ogoljufal za iskrivo, posko\u010dno veselje. Tudi pri Ptuju je tako. Po izgradnji akumulacijskega jezera in kanala do elektrarne je veliko re\u010dnih korit ostalo suhih, reka se je spremenila v potok.<\/p>\n
<\/a>Ptujsko jezero<\/p><\/div>\n
Od nekdanjega poplavnega gozda je v prvotni funkciji ostalo le nekaj hektarjev loke. To so za\u0161\u010ditili kot krajinski park \u0160turmovec, po njem pa so pred ve\u010d kot desetimi leti speljali naravoslovno u\u010dno pot. Pa je od nje bore malo ostalo. Dejansko le tabla na njenem za\u010detku.<\/p>\n
<\/a>Drava<\/p><\/div>\n
V samem parku nismo na\u0161li niti ene markacije, smerokaza ali razlagalne table. Zato je dobro biti na \u0161tevilna radovedna otro\u0161ka vpra\u0161anja, \u017ee prej malo pripravljen. O \u0160turmovcih obstaja kar nekaj zapisov, le pobrskati je treba. Na internetu ali v najbli\u017eji knji\u017enici.<\/p>\n
<\/a>\u010cez jez pelje cesta<\/p><\/div>\n
Do izhodi\u0161\u010da poti lahko pridemo iz Vidma ali Markovcev. Parkiranje ob ali v krajinskem parku ni za\u017eeleno, poti okoli nasipa imajo zapornice, pa tudi na platojih brane jezu, resda dokaj obledeli listek o \u010dlove\u0161kem in video nadzoru, ne navdu\u0161i, da bi se kam stisnili.<\/p>\n
<\/a>Jez pri Markovcih<\/p><\/div>\n
Saj, zakaj pa bi se? Le dober kilometer in pol oziroma pol ure hoje je med velikim parkiri\u0161\u010dem v Markovcih in izhodi\u0161\u010dem poti. Mi smo \u017ee menili, da je to bolj\u0161a mo\u017enost (46.394882 15.933186; 217 m). S parkiri\u0161\u010da gremo proti dobro vidni cerkvi sv. Marka, kjer ob pojasnilni tabli o pohodni\u0161kih mo\u017enostih v okolici, zavijemo levo.<\/p>\n
<\/a>Tabla na izhodi\u0161\u010du<\/p><\/div>\n
Hodimo skozi vas in se ob razcepu \u0161e vedno dr\u017eimo leve poti, ki nas pripelje na nasip Ptujskega jezera. Sedaj moramo \u010dez kanal in na drugi strani desno \u010dez brano jezu. Po cesti nadaljujemo \u0161e pol kilometra do za\u010detka naravoslovne u\u010dne poti. Tabla z osnovnimi podatki in skico obeta marsikaj.<\/p>\n
<\/a>Drevesna goba<\/p><\/div>\n
Vidi se res veliko, toda smer bomo morali izbirati kar sami. S policistom, ki je stavkal na za\u010detku poti, smo spregovorili nekaj besed, potem pa \u017ee hodili naravnost po makadamski poti. Gremo mimo polja, kjer je letos rahlo kimala \u017ee precej suha koruza, jesenski podlesek nam maha v slovo.<\/p>\n
<\/a>Park<\/p><\/div>\n
Pridemo na travnike, kjer dokaj osamljena drevesa na lepo poko\u0161eni trati delujejo, kot bi jih nekdo nametal sem in tja, kamor je pa\u010d padlo. Pravi angle\u0161ki park. Makadamska pot postane kolovoz, kremenovi prodniki ob son\u010dnih \u017earkih, ki posvetijo skozi oblake, za\u017earijo kot naj\u017elahtnej\u0161e drago kamenje.<\/p>\n
<\/a>Zaklad<\/p><\/div>\n
Med stebli koruze in v gostem grmovju v\u010dasih kaj za\u0161umi, zasli\u0161i se rahel \u017evi\u017eg. Ptice, ki \u0161e niso od\u0161le v toplej\u0161e kraje, skrivaj opazujejo \u010dudne pri\u0161leke. Kolovoz preraste trava, vendar je \u0161e vedno dobro vidno, kam moramo usmeriti korak. Pribli\u017eamo se reki, Dravinja hiti na obisk k Dravi, dolga bo \u0161e njuna skupna pot.<\/p>\n
<\/a>V gosteh<\/p><\/div>\n
Prav do brega bo treba nekaj korakov po kak\u0161ni ribi\u0161ki stezici ali kar po\u010dez. Ob tem pa le ne lomastimo naokoli kot kak\u0161en medved. Smo tu vendar zgolj gostje. Ko pot zavije levo, gremo \u010dez o\u017eji gozdni pas in pridemo na njivo. Da je letos tam rasla koruza, je bilo tako ali tako jasno.<\/p>\n
<\/a>Dravinja hiti na zmenek<\/p><\/div>\n
Sedaj se lahko podamo v gozd, i\u0161\u010demo najbolj\u0161e prehode proti soto\u010dju. \u010ce se nam da. Pa, zakaj pa ne. Je zanimivo. Pa tudi \u017ealostno. Ko zagleda\u0161 ostanke \u010dlove\u0161ke neumnosti, skrite pod rastjem. Salonitke, vre\u010de v katerih je bilo umetno gnojilo. Fuj in fej.<\/p>\n
<\/a>Na strni\u0161\u010du<\/p><\/div>\n
Ko se vrnemo na njivo, zavijemo proti njenemu drugemu koncu, previdno splezamo na lovsko opazovalnico in se ozremo, do koder se vidi. Predvsem pa navzdol, kjer za pasom grmovja le\u017ei mrtvica. Potem pa sledimo poti ob robu njiv in gozda, dokler ne pridemo znova na makadamsko cesto, po kateri smo hodili \u017ee sem grede. Lahko se vrnemo po njej, ali pa raziskujemo kak\u0161nega od odcepov.<\/p>\n
<\/a>Mrtvica<\/p><\/div>\n
Pohajanje nam bo pet do \u0161est kilometrov obrabljalo \u010devlje. \u010casa pa bomo potrebovali, kot si sami \u017eelimo. \u010ce bomo posedeli v travi, opazovali reko, velike ptice nad njo, malo \u017eabico na listu ali \u0161i\u0161ko pod drevesom, bo dan kar hitro mineval. Vsaj nekje dve do tri ure, si pa za tak obisk \u017ee spodobi vzeti.<\/p>\n