Saj ni, da bi govoril. Vedno, ko misli\u0161, da bo\u0161 lahko zavriskal od veselja, se najde vejica pelina. Tako, da malo zaskeli in predvsem skali te\u017eko pri\u010dakovano zadovoljstvo. \u010ce si takrat sam, te hitro obidejo mra\u010dne misli. Koliko prijetneje je re\u010di besedo, stopiti v korak, dvigniti gla\u017e\u2026s prijateljem. <\/span><\/p>\n Parkiri\u0161\u010de nad vasjo Jugorje<\/p><\/div>\n Ti kar nekoliko odle\u017ee, dan se ti zdi bolj svetel, ljudje prijazni. Verjame\u0161, da bo jutri\u0161nji dan prinesel re\u0161itev. Saj bi nih\u010de ne verjel, toda celo oblaki se umaknejo, nad teboj, povsem v nasprotju z napovedjo, se pojavi jasnina. In kaj bi torej objokoval tisto, kar pa\u010d je. Raje stopi na pot\u2026 <\/span><\/p>\n Nad izhodi\u0161\u010dem<\/p><\/div>\n Do vasi Gabrje na Dolenjskem bomo ob vseh tehnolo\u0161kih \u010dudesih \u017ee znali najti. Tudi mi smo, \u010deprav nas je navigacija, kot kak\u0161en rahlo navihan taksist, vozila po nekam ozkih cestah. Ko smo pripeljali v vas, pa se je namrdnila in povsem odpovedala poslu\u0161nost. <\/span><\/p>\n Rde\u010dke<\/p><\/div>\n Zato smo \u0161ele v tretjem poskusu (ja, itak, v tretje, pa rado, pa tako naprej\u2026) ob obilni pomo\u010di doma\u010dinov, tik pod zami\u0161ljenim izhodi\u0161\u010dem, odpeljali iz vasi, zavili mimo cerkve in pod vasjo Jugorje pripeljali ob koncu asfaltne ceste na dokaj veliko parkiri\u0161\u010de (45.779691 15.289427; 517 m). Kaj bi se jezili. Ko smo dobili potrebne napotke od zadihanega povratnika, smo bili prepri\u010dani, da smo \u0161e bolj prav. <\/span><\/p>\n Pot skozi go\u0161\u010davo<\/p><\/div>\n Iz parkiri\u0161\u010da gremo nekaj korakov navzdol, do roba travnika na levi strani. Tu se za\u010dne jasno viden kolovoz, po katerem zagrizemo v breg, \u010dez nekdanje smu\u010di\u0161\u010de. Strmina je kar prav\u0161nja, kar je tudi najbolje. Kaj bi ovinkaril, \u010de ni potrebe. Na vrhu travnika stopimo v gozd, pridemo ponovno na visoke ko\u0161enine in stezi sledimo, dokler nas ne pripelje do markacij in prvih tablic zlatorogove transverzale ponosa. <\/span><\/p>\n Visoke ko\u0161enine<\/p><\/div>\n Sedaj ne bo ve\u010d dvoma, markacijam sledimo do izvira Gospodi\u010dna in planinskega doma (822 m; 35 minut). Ker je voda menda zdravilna s pomlajevalno mo\u010djo, se ve, kje se bomo dlje zadr\u017eali. Pa tudi pri domu se, kot smo sli\u0161ali, zaradi okusnega gola\u017ea, spla\u010da. Mi ga nismo imeli \u010dasa poskusiti, se nam je \u017ee mudilo naprej. <\/span><\/p>\n Skrivnostna Gospodi\u010dna<\/p><\/div>\n Sprva gremo po cesti, pa ne prav dale\u010d. Le do tablice, ki usmerja levo v gozd. Prijetna gozdna steza se vzpenja, strmina kar ni\u010d ne popusti. Pre\u010dkamo cesto in se malo vi\u0161je ponovno vrnemo nanjo. Pa le za minuto ali dve, potem jo \u017ee na desni strani zapustimo. Do vrha je samo \u0161e nekaj strmine. Pa je tak\u0161na, da kar dobro zagrizemo v kolena. <\/span><\/p>\n Planinski dom<\/p><\/div>\n Mimo razgledi\u0161\u010da z vpisno knjigo in \u017eigom gremo do cerkvic. Na slovenski strani je sv. Jera v ru\u0161evinah, na hrva\u0161ki pa cerkvica sv. Ilije vabi z zvon\u010dkom. Mimo televizijskega stolpa gremo naprej, Trdinov vrh je na na\u0161i desni strani, na vrhu stoji geodetski stolpi\u010d (1178 m, 40 minut). <\/span><\/p>\n Pogled na vrh s poti<\/p><\/div>\n Nadaljujemo po cesti in pod voja\u0161nico stopimo na travnike. Hodimo po dobro vidni stezi, smer proti sv. Miklav\u017eu nam ravno na pravih mestih poka\u017eejo tudi tablice. Mi smo se hvale\u017eno ozirali proti nebu. De\u017e je ostal nekje na severu, nad nami je bila jasnina. Sonce se je po\u010dasi poslavljalo, \u010das danes ni bil na\u0161 gospodar. <\/span><\/p>\n Razgledi\u0161\u010de pri \u017eigu in vpisni knjigi<\/p><\/div>\n Pot je s travnika zavila v gozd in se spu\u0161\u010dala, strmina ni bila pretirana. Mo\u010da de\u017eevja izpred slabega tedna je pred kri\u017ei\u0161\u010dem poti naredila pravo blatno kopel, zato je bil obvoz nujen. \u0160e nekaj korakov skozi gozd in \u017ee smo bili na travnikih, posejanih s posameznimi vikendi, klopcami in mizami, pripravljenimi za naslednji nedeljski piknik. <\/span><\/p>\n Sv. Jera<\/p><\/div>\n Za Domom pri Miklav\u017eu (964 m; 35 minut) smo stopili do cerkvice, je bilo vsega nekaj korakov vzpona. Obirali se pa nismo, se je \u017ee no\u010dilo. Navzdol smo \u0161li po cesti do krvavega kamna in ob njem za trenutek postali. Zgodbe na tablici sku\u0161ajo pojasniti, od kod tako nenavadno ime. Seveda so krvave, da gredo \u010dloveku kar lasje pokonci. <\/span><\/p>\n Na vrhu<\/p><\/div>\n Nam pa so misli \u017ee bolj uhajale k vpra\u0161anju, kje zaviti v dolino. Ker po cesti, ki gre le preve\u010d naokoli, nismo hoteli, smo se raje odlo\u010dili za nadaljevanje hoje proti Gospodi\u010dni. Pri lovski ko\u010di pa smo ubrali strm kolovoz navzdol, na travniku pri\u0161li do markirane poti, pa na naslednjem razmi\u0161ljali kam. <\/span><\/p>\n Voja\u0161nica<\/p><\/div>\n Tema je pomalicala markacije, zato smo sledili poti na kateri smo bili, nekoliko desno. Ko se je ta obrnila levo, smo \u0161li naprej po stezi in se dr\u017eali bolj levo. Strmina je bila kar huda, mokra prst je drsela, presko\u010dili smo poto\u010dek in bili spet na kolovozu. <\/span><\/p>\n Pri Miklav\u017eu smo oddali pisma, polna \u017eelja...<\/p><\/div>\n Hm, lahko bi mu \u017ee zgoraj kar sledili. Pa je bilo tudi tako prav. Nas je pa pripeljal ravno tja, kamor smo \u017eeleli. Na ovinek ceste, ki iz Gabrja, pod vasjo Jugorje in mimo na\u0161ega parkiri\u0161\u010da, pripelje do krvavega kamna. <\/span><\/p>\n![\"Parkiri\u0161\u010de](\"..\/files\/2010\/09\/imgp3404.jpg\")
<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>