![\"Ajdna](\"..\/files\/2010\/09\/img_1336.jpg\")
<\/a>Ajdna in Mala Ajdna<\/p><\/div>\n
Dejstvo je, da so Ajdi na na\u0161ih tleh res neko\u010d \u017eiveli, bili so prebivalci rimskega imperija in zato dokaj omikani, kr\u0161\u010dansko verujo\u010di. Ko pa je v petem in \u0161estem stoletju na\u0161ega \u0161tetja rimski imperij za\u010del razpadati, so med staroselce zasekala kot me\u010d \u0161tevilna divja, barbarska plemena, ki so vdirala in plenila po do tedaj mirnih dolinah. <\/span><\/p>\n Odcep poti v vasi Potoki<\/p><\/div>\n Goti, Huni, Langobardi in kasneje \u0161e nebodigatreba Slovani, so pognali Ajde v beg. Nekateri so povezali cule in pobegnili v tuje kraje, drugi so mir na\u0161li na skritih varnih lokacijah, kjer so imeli dogajanje v dolini vedno na o\u010deh. Ajdna je torej kar prav\u0161nja. Visoka vzpetina nad Savsko dolino je bila neosvojljiva trdnjava s prepadnimi stenami in \u010dudovitim razgledi\u0161\u010dem, ki pa je hkrati ravno pod vrhom ponujala dovolj ravnega prostora za nekaj hi\u0161k in cerkvico. <\/span><\/p>\n Desno se odcepi steza<\/p><\/div>\n Kako so se sukale usode zadnjih naseljencev, ne vemo. Pa saj tudi ni va\u017eno. Je pa skoraj zagotovo res, da so se zadnji naseljenci pome\u0161ali med slovanska plemena, ki so poselila izropane doline. Zato se nekaj njihove krvi pretaka tudi po na\u0161ih \u017eilah… <\/span><\/p>\n Preplet<\/p><\/div>\n In ko bomo sedeli na tem \u010dudovitem razgledniku, tam ob ostankih preteklosti, si bomo lahko v mislih risali podobe visokoraslih orjakov. Zidovi pred nami bodo o\u017eiveli, zasli\u0161ali bomo govor, tuj, a vseeno tako doma\u010d. Nekje zadaj se bo sli\u0161al vrisk otrok, pome\u0161an z blejanjem ovc in prasketanjem ognja. Tedaj se bomo zavedli, da smo\u2026doma. <\/span><\/p>\n Steza<\/p><\/div>\n Najhitrej\u0161i vzpon na Ajdno je iz vasi Potoki pri \u017dirovnici. Vas je stisnjena pod pobo\u010dje, zato prostora za parkiranje ni prav veliko. \u0160e najbolje bo, da avto pustimo ob glavni cesti, tam tudi avtodom verjetno ne bo nikogar motil (46.413601 14.125952; 555 m). Previdno pre\u010dimo cesto in gremo skozi podvoz pod \u017eelezni\u0161ko progo ter na drugi strani levo proti vasi. <\/span><\/p>\n Potoki<\/p><\/div>\n \u010ce smo z osebnim avtomobilom, se lahko po ozki asfaltni cesti tudi zapeljemo in pred vasjo na levi strani, tako da nikogar ne motimo, parkiramo (46.415847 14.122166; 585 m). Vzpnemo se do najvi\u0161jega mesta vasi, kjer se desno ob potoku Srednik odcepi pot, ki \u017ee po metru ali dveh postane mestoma precej raztrgan kolovoz. <\/span><\/p>\n Pogled iz visokega razgledi\u0161\u010da v smeri Hru\u0161kega vrha, Kleka in Golice<\/p><\/div>\n Mimo zadnjih hi\u0161 se vzpnemo do velikega golega prostora, namenjenega spravilu lesa. Tu se cepi ve\u010d strmih traktorskih vlak, mi zavijemo na skrajno desno. Markacij tu \u0161e ni. Kar dobro grizemo kolena in ni\u010d ne pri\u010dakujmo, da bo strmina kmalu popustila. Ko na\u0161a pot zavije levo, ji lahko sledimo. <\/span><\/p>\n Arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de<\/p><\/div>\n Morebiti pa se bo bolj prijazno pustiti zapeljati stezici, ki se odcepi desno. Ta se nekaj vi\u0161je ponovno sre\u010da z vlako, katero pa samo pre\u010dkamo in \u0161e naprej sledimo stezi. Ko se svet nekoliko polo\u017ei, se pred nami ponovno cepijo poti. Dr\u017eimo se bolj desno, na smreki nas prva tablica usmeri tako, da bo prav. <\/span><\/p>\n Cerkev<\/p><\/div>\n Markacije so \u0161e vedno redke, tablice pa nam na mestih, kjer bi se lahko porodil dvom, poka\u017eejo, kje naprej. Ko nas ena od njih usmeri desno, naredimo \u0161e nekaj korakov, potem pa ujamemo stezico. Nad nami se \u017ee poka\u017ee strma skalna stena. Zlo\u017eno se vzpenjamo, dokler ne pridemo na izrazito stezo, kjer zavijemo desno. <\/span><\/p>\n Pogled na nahajali\u0161\u010de z vrha<\/p><\/div>\n Pot naprej ni ravno zahtevna, nekaj previdnosti pa bo potrebno. Pobo\u010dja pod nami so strma in vedno bolj prepadna. Ko pridemo na greben, lahko po komaj vidni stezici zavijemo desno do razgledi\u0161\u010da. Gornjesavska dolina le\u017ei pod nami, Me\u017eaklja nad Jesenicami in veriga Julijcev za njo, obujajo spomine in vabijo. <\/span><\/p>\n Gornjesavska dolina<\/p><\/div>\n Vrnemo se do markirane steze in se po ozkem kamnitem prehodu podamo proti arheolo\u0161kemu najdi\u0161\u010du. Postojimo ob zidovih, pojasnilne table ob vhodu v cerkev nam razkrijejo, kako so potekala arheolo\u0161ka dela in kako je bila naselbina videti neko\u010d. Vsekakor \u010das za postanek. <\/span><\/p>\n \u017dirovnica, Moste in seveda...Breg<\/p><\/div>\n Za cerkvijo se lahko napotimo naravnost na vrh (1064 m, uro hoje z izhodi\u0161\u010da). \u010ce pa se nam pot zdi prestrma, pobo\u010dje pre\u010dimo in se nato po grebenu vzpnemo do razglednika. Tak\u0161nega bomo le te\u017eko na\u0161li kje drugje, saj je vrh kot izpostavljen balkon visoko nad Savo. Zato si bo \u017ee treba vzeti \u010das in v miru u\u017eiti to podobo raja pod seboj. <\/span><\/p>\n Poto\u0161ki Stol<\/p><\/div>\n Potem pa se lahko vrnemo po poti prihoda nazaj v dolino, ali pa izlet \u0161e malo podalj\u0161amo. Vsaj do Valvasorjevega doma ali celo dlje, tja proti Stolu. \u010ce smo vrtoglavi, se vsekakor spustimo po \u017ee znani poti navzdol mimo ostankov zgradb. Ko smo pod stopnicami, ne zavijemo v smeri Potokov, temve\u010d gremo pod steno naokoli do sedla med Ajdnama. <\/span><\/p>\n Vrh Ajdne<\/p><\/div>\n Do sem se lahko spustimo tudi direktno z vrha, po dobro zavarovani poti. Vendar pa jeklenice in klini vodijo strmo \u010dez steno, tako da pot ni za vrtoglave, \u010delada in samovarovalni komplet pa tudi ne bosta ni\u010d odve\u010d. Na na\u0161i desni strani, za \u017ei\u010dnico, je skalni vr\u0161i\u010dek, Mala Ajdna. Z nje je \u010dudovit pogled na vr\u0161no pobo\u010dje Ajdne in strmo steno pod vrhom. <\/span><\/p>\n Mala Ajdna<\/p><\/div>\n Toda sicer kratki vzpon je mestoma zahtevno brezpotje. \u0160e posebej ob misli na prepadne stene pod nami. Zato naj se ga loti le tisti, ki \u017ee ima izku\u0161nje s tak\u0161nimi podvigi in ni vrtoglav. Komaj vidna stezica gre po levi strani vr\u0161i\u010dka. \u010cez prvi strmi del gremo naravnost, pomagajo nam udrte stopinje. Nato zavijemo desno na vr\u0161ni greben. <\/span><\/p>\n Za\u010detek strme poti<\/p><\/div>\n Naravnost bo malo te\u017eje, saj skale med travo ne dajejo ravno zanesljivega oprijema. Levo bo la\u017eje, a bolj izpostavljeno, desno nekoliko te\u017eje, a malo manj zra\u010dno. Do vrha je le \u0161e nekaj metrov (nekaj vi\u0161inskih metrov manj kot velika sestra; pet minut s sedla). Da je povratek bolj zahteven kot vzpon, verjetno ni treba poudarjati. <\/span><\/p>\n Jeklenice pod Ajdno<\/p><\/div>\n S sedla med Ajdnama se napotimo proti Valvasorjevemu domu. Najprej nas markacije usmerjajo po stezi v smeri visokega grebena Karavank. Ko prikorakamo do kolovoza, zavijemo desno. Po nekaj minutah hoje pre\u010dkamo makadamsko cesto in po \u0161iroki in dobro ozna\u010deni stezi prisopihamo do Valvasorjevega doma (1181 m; slabo uro hoje z Ajdne). <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>