![\"Jakobe\"](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/2010\/09\/11\/files\/2010\/09\/img_1186.jpg\")
<\/a>Jakobe<\/p><\/div>\n
Tokrat pa sta povsem nepomembna zabava in morebiti \u010disto nepotrebne vragolije na trampolinu imele za posledico nadvse nestrpne minute na urgenci in kon\u010dno sodbo de\u017eurnega zdravnika ob pogledu na rentgensko sliko. Vse je celo, a tudi zvin zahteva svoj \u010das. Torej mirovanje in ni\u010d gibanja. Ni nam bilo vseeno, a objokovanje ni\u010d ne pomaga. <\/span><\/p>\n \u017div\u010dek<\/p><\/div>\n Zato smo se, z mislimi tudi vsaj malce doma, v okrnjeni sestavi vseeno dr\u017eali dogovorjenega na\u010drta. Parkirali smo v Podpeci, pred okrep\u010devalnico pri Matja\u017eu, tam, kjer se pozimi vsakoletno gradijo kraljevi gradovi (46.496525 14.823097; 900 m). Smo Matja\u017ea takoj pobarali, \u010de je prav in je le prijazno pokimal. <\/span><\/p>\n Jutranji razgledi<\/p><\/div>\n Res veliko pomeni, ko je \u010dlovek dobrodo\u0161el in to nam je takoj dal vedeti. Zato smo \u0161e toliko raje naslednji dan stopili do njega, malo kramljali in z iskrenim hvala pomahali nasvidenje. Tudi od tu vodi pot navzgor, dve uri je do ko\u010de. A nam je Bojan danes prihranil dobro polovico poti z vo\u017enjo do priljubljenega izhodi\u0161\u010da, Jakobe imenovanega (46.478444 14.800010; 1370 m). <\/span><\/p>\n Dom na Peci<\/p><\/div>\n Saj bi se verjetno do sem dalo po ponekod raztrganem makadamu tudi z avtodomom. A komur vsaj malo pomeni… Od parkiri\u0161\u010da tablica obeta 45 minut do Doma na Peci (1665 m) in res nismo hodili ni\u010d ve\u010d. Sprva kar nekaj \u010dasa korakamo po kolovozu, mestoma se nam odpirajo lepi razgledi na Koro\u0161ka gri\u010devja, \u0161e posebej Ur\u0161lja gora izstopa. <\/span><\/p>\n Sedlo<\/p><\/div>\n Ko se pot prevali, nas pu\u0161\u010dica in jasno vidna stezica usmerita levo, mimo vrta\u010de navzgor. Stezi sledimo do travnika, kjer na njegovem gornjem robu zavijemo desno na dokaj slab kolovoz. Razveseli napis na drevesu, da je do ko\u010de le \u0161e pet minut in res jo kmalu ugledamo. Ali se bomo kaj ustavili, je \u010disto na\u0161a stvar. Vsaj malo je \u017ee prijetno posedeti, toliko, da ujame\u0161 sapo. <\/span><\/p>\n Grintavci<\/p><\/div>\n Potem pa naprej, do vrha je menda \u0161e uro in pol, mi smo zlo\u017eno hodili deset minut manj. Stopimo mimo ko\u010de, se malo vzpnemo in \u017ee smo na travnatem sedlu. Malo nad njim se moramo odlo\u010diti. Desno zavije proti vrhu zahtevna pot. \u010ce ho\u010demo klobasati, bo ta bolj prava. Toda, pozor, naj vas pot ne preseneti, nas je \u017ee malo! <\/span><\/p>\n Za\u010detek zahtevne poti<\/p><\/div>\n Opozorilo, da je pot zahtevna, ni puhlica prenapetega markacista. Vsekakor to ni pot za vrtoglave, \u010delada in tudi samovarovalni komplet ne bosta ni\u010d odve\u010d. Kako druga\u010de, kot smo na tak\u0161ne poti hodili neko\u010d. In prav je tako. Pot pre\u010di strmine in kmalu zagrize v skalovje. Jeklenice, zajle po doma\u010de, postanejo na\u0161 sopotnik. <\/span><\/p>\n Jeklenice<\/p><\/div>\n Jih je dovolj in dobro so pritrjene. Sprva nedol\u017eni prehodi postanejo zelo zra\u010dni. Se pa\u010d vzpenjamo. Ker pot pobo\u010dje pre\u010di, je mo\u017enost, da od vi\u0161je prileti kamen manj\u0161a. Vsaj od \u010dloveka. Kak\u0161na \u017eival ali ostanek zimske zmrzali ravno tako lahko spro\u017eita nesre\u010do. <\/span><\/p>\n Zra\u010dna pot<\/p><\/div>\n Lahko pa se kamen povsem v nasprotju z na\u010deli gravitacije namesto navzdol odkotali pre\u010dno. Bole\u010da \u010drnica je dokaz, da je to mo\u017eno. Ko se pot za\u010dne bolj odlo\u010dno vzpenjati in stopimo med ru\u0161evje, je strmina za nami. Kmalu pridemo do travnate uravnave pod vrhom, na razpotju zavijemo levo in v desetih minutah \u017ee stojimo na vrhu Korde\u017eeve glave (2125 m). <\/span><\/p>\n Noge se ne smejo tresti...<\/p><\/div>\n S tem, koga je vrh Pece spominjal na glavo nekega Korde\u017ea, se nismo \u010disto ni\u010d ukvarjali. Smo kar obsedeli in ob cepinu z \u017eigom in vpisno knjigo mlatili vsak svoj sendvi\u010d. Razgled je \u010dudovit, kot se za tak\u0161no markantno goro tudi spodobi. Zato ni, da bi hitel. Obirati se pa tudi nima smisla. <\/span><\/p>\n Peca (Korde\u017eeva glava)<\/p><\/div>\n Navzdol gremo levo ali desno v smeri uravnave, obe poti prideta prav. Na kri\u017ei\u0161\u010du sredi uravnave sedaj zavijemo na nezahtevno pot. Ker tu ni toliko opraviti z lovljenjem ravnote\u017eja, se lahko bolj posve\u010damo razgledom. In res je kaj videti. Pogled v smeri Ur\u0161lje gore in Pohorja je motil le tisti opoldanski mr\u010d. <\/span><\/p>\n <\/p>\n Na kri\u017ei\u0161\u010du poti pod vrhom<\/p><\/div>\n \u010ceprav je pot nezahtevna, vla\u017ena korenina ali skala lahko spodneseta nogo, zato nekaj previdnosti vseeno ne bo odve\u010d. Ko po \u0161tiridesetih minutah pridemo na sedlo, zavijemo desno, v smeri pet minut oddaljene Male Pece (1731 m). Na neizrazitem vr\u0161i\u010dku nad ko\u010do stoji stolpi\u010d, ki ka\u017ee, kaj vidimo. <\/span><\/p>\n Mala Peca<\/p><\/div>\n Da je za nami Peca, nam je tako ali tako jasno, za ostale razglede, pa pride prav. Pot nadaljujemo navzdol, v slabih desetih minutah pridemo do Matja\u017eeve jame (1670 m). To je dejansko umetni rov, nekaj metrov dolg, ki se kon\u010da z zarjavelo re\u0161etko, za katero sedi kralj Matja\u017e in \u010daka, da se mu brada nevemkolikokrat ovije okoli mize. <\/span><\/p>\n Kri\u017e, kra\u017e, kralj Matja\u017e<\/p><\/div>\n Pa bo \u0161e dolgo \u010dakal. Ker brada je \u0161e kratka. Pomahamo Matja\u017eu, plodu predstave plezalca in kiparja Marjana Ker\u0161i\u010da Bela\u010da, in se napotimo navzdol. \u010caka nas \u0161e pol ure hoje. Kmalu pridemo na znani travnik, zavijemo navzdol na stezico in mimo vrta\u010de pridemo do kolovoza, ki nas pripelje do parkiri\u0161\u010da. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>