![\"Parkiri\u0161\u010de](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/09\/img_0953.jpg\")
<\/a>Parkiri\u0161\u010de pri \u0161oli<\/p><\/div>\n
\n
\u010ceprav ne grize\u0161 velikokrat kolen, lahko hodi\u0161 do onemoglosti in si \u0161e vedno nekje tam. Med \u010dudovito gri\u010devnato pokrajino, tak\u0161no, kot je bila ob prvem koraku in bo tudi ob zadnjem. To daje poti tisti \u010dar, da sprehodom tam okoli z lahkim srcem re\u010demo \u2013 popotovanje. <\/span><\/p>\n Oblaki se trgajo<\/p><\/div>\n \n Izhodi\u0161\u010de? Lahko se ustavimo na parkiri\u0161\u010du pri pokopali\u0161\u010du v Podbo\u010dju, le malo za mostom \u010dez Krko. Ali pa parkiramo pri \u0161oli, tako kot smo mi. Med vikendom verjetno ne bomo nikogar pretirano motili, pa tudi hrupa s ceste je nekoliko manj (45.863766 15.463389, 155 m). <\/span><\/p>\n Podbo\u010dje<\/p><\/div>\n \n Jutro se ni za\u010delo prav ni\u010d obetavno. De\u017e in grmenje \u017ee nista dobra popotnica za celodnevni pohod. Pa se nismo dali. Ko je huda ura \u010dez slabi dve uri minila, smo bili \u017ee skoraj prepri\u010dani, da bo danes lep dan. In prav smo imeli. Ko smo naredili prve korake skozi vas, so se oblaki nad nami \u017ee trgali. <\/span><\/p>\n Kljuka<\/p><\/div>\n \n Kam torej? S parkiri\u0161\u010da pri \u0161oli gremo po ulici med hi\u0161ami proti dobro vidni cerkvi sv. Kri\u017ea. Ravno pred njo so prve markacije, smerokaz odkazuje pravo smer. Gremo \u010dez kamniti most in mimo \u0161tevilnih mosti\u010dev nad re\u010dico Su\u0161ica. Malo za ribogojnico je treba zaviti levo v gozd. <\/span><\/p>\n Kolovoz nad \u0160utno<\/p><\/div>\n \n Pot se vzpenja po\u010dasi, \u010de se nam ne mudi, le poglejmo naokoli. Ko je \u010das pravi, tam okoli rastejo gobe. Pridemo v vas \u0160utna, kjer se po cesti spustimo strmo navzdol, zavijemo levo \u010dez poto\u010dek in na drugi strani spet \u0161inemo levo po kolovozu navzgor. Ujet v strmo gozdno pobo\u010dje zna biti blaten, mi mu mo\u010de po jutranjem nalivu nismo preve\u010d zamerili. <\/span><\/p>\n Vinograd pod vasjo Hrastek<\/p><\/div>\n \n Pot se zravna, ko prikorakamo v vas Hrastek. Na drugi strani vasi se odcepimo levo, se najprej malo vzpnemo, nato pa gremo dolgo \u010dasa skozi gozd bolj ali manj po ravnem. Ko se ravno za\u010dnemo, morebiti \u017ee malo jezno, spra\u0161evati, kam ta pot sploh pelje, pred seboj zagledamo vasico Brezje v Podbo\u010dju. <\/span><\/p>\n Med vasema Hrastek in Brezje<\/p><\/div>\n \n Med hi\u0161kami zavijemo levo in sledimo markacijam na kolovoz nad vasjo. Kar strmo se vzpenja, dokler se svet ne odpre v travnato globel. Dvignemo se levo na cveto\u010de ko\u0161enine pod na\u0161im ciljem. Kolovoz nas vodi \u0161e nekaj \u010dasa navzgor, pod neizraziti Goli vrh, ob stari hru\u0161ki s sladkimi sade\u017ei pa levo \u017ee zagledamo prve hi\u0161e (tri ure in pol smo hodili, tablica obeta uro manj). <\/span><\/p>\n Travniki pod Planino<\/p><\/div>\n \n Je to cilj? Planina v Podbo\u010dju, ki niti prava planina ni. Vsaj ne tak\u0161na, kot si jo ponavadi predstavljamo. Bolj vasica, le malo pred mejo s Hrva\u0161ko. Markacije gredo do tu. Lahko obrnemo, posedimo na izletni\u0161ki kmetiji ali raziskujemo okolico. Mi smo se po cesti napotili desno navzgor, na mejnem prehodu poklepetali s policistom in nato slede\u010d napotkom zavili levo na makadamsko cesto. <\/span><\/p>\n Planina v Podbo\u010dju<\/p><\/div>\n \n Malo preden se je levo odcepil kolovoz, smo zavili desno. Raziskovali smo traktorsko vlako, ko pa je ta pred globeljo bolj ali manj izginila, smo zavili desno in se strmo zagrizli v pobo\u010dje. Ko se je svet zravnal je navigacija malo desno kazala vrh. Planinska gora (844 m, pol ure iz Planine). <\/span><\/p>\n A to je vrh?<\/p><\/div>\n \n Otroci so zavijali z o\u010dmi, \u0161e meni se je zamalo zdelo. Kak\u0161en vrh neki\u2026 Na sre\u010do sem na levi strani na\u0161el manj\u0161i travnik, ob robu katerega je stala lovska opazovalnica. Z roba smo se ozrli proti Hrva\u0161ki. Zagreba sicer nismo ugledali, kot je obetala gospodarjeva h\u010di na kmetiji v vasi. Toda prisegel bi, da visok vrh z oddajnikom ne more biti drugega kot Sljeme. Vsaj nekaj. <\/span><\/p>\n Pogled k sosedom<\/p><\/div>\n \n Kje to\u010dno te\u010de meja, naj bi bilo mo\u017eno ugotoviti po dveh ali treh belih \u010drtah na drevju. Zato ne pretiravajmo, misel na vklenjeno korakanje proti najbli\u017eji policijski postaji na drugi strani meje, nedvomno ni najbolj prijetna. Kakorkoli \u017ee, vzpon se spla\u010da, \u010de ho\u010demo sosedom pokazati jezik, druga\u010de komajda. Mi ga nismo. <\/span><\/p>\n Po\u010ditek<\/p><\/div>\n \n Raje smo po\u010dili na bukvi, ki je trudna legla na gozdna tla. Nato pa zakorakali navzdol. Ko smo pri\u0161li do makadamske ceste, smo zavili desno in takoj levo. Na vrhu smu\u010darske vle\u010dnice, tam nekje na robu gozda, je vrh s pomenljivim imenom Vrh (762 m). Nanj se iz vasi vsekakor spla\u010da povzpeti. Razgled na Kr\u0161ko in okolico je od tu nekaj posebnega. <\/span><\/p>\n Vrh<\/p><\/div>\n \n \u0160e posebej izstopa jedrska elektrarna. Nekateri se spra\u0161ujejo, kaj jo je treba. Si mislim, da nimajo prav. Saj je tak\u0161na kot \u017eenska. Mirna in dobrohotna, in daje nam res veliko. Nam pa lahko zbuja strahove, zato je z njo v\u010dasih te\u017eko, brez nje \u0161e te\u017eje. A bognedaj, da bi ji kaj ponagajali. Ji pritisk nevarno naraste, saj jo lahko \u0161e raznese. In potem\u2026 <\/span><\/p>\n Razgledovanje<\/p><\/div>\n \n V vas smo se spustili kar naravnost po travniku (pol ure iz vrha Planinske gore). Pastirja, tistega, rahlo naelektrenega, smo zlahka presko\u010dili, poiskali konec markirane poti\u2026 Konec? Kje pa, nov za\u010detek. Korakamo nazaj mimo \u017ee znane hru\u0161ke. <\/span><\/p>\n Travnik pod Vrhom<\/p><\/div>\n \n Na travniku pod Golim vrhom je treba biti pozoren na tablice, ki razkrivajo mo\u017enosti. \u010ce se ho\u010demo vra\u010dati po smeri vzpona, gremo naravnost. \u010ce nam je bolj po volji klobasanje, pa se pustimo zapeljati levo proti Pru\u0161nji vasi. Ponovno je bilo malce zavijanja z o\u010dmi, saj je pot nekoliko dalj\u0161a. A \u010de smo skupaj, gremo po isti poti, ni druge mo\u017enosti. <\/span><\/p>\n Slovo od Planine<\/p><\/div>\n \n Pre\u010dimo travnike, ko zakorakamo v gozd, pa se pot za\u010dne po\u010dasi spu\u0161\u010dati. \u010ce se nam \u0161e vedno ljubi, lahko pogledamo za gobami. Tu se zna \u0161e kak\u0161na najti. V Pru\u0161nji vasi stopimo na cesto, zavijemo levo in na drugi strani vasi, za cerkvijo na gri\u010dku ponovno levo proti Frlugi. A le nekaj korakov, saj markacije poka\u017eejo na kolovoz, ki desno zavije v gozd. <\/span><\/p>\n Sre\u010danje<\/p><\/div>\n \n Hodimo po poti proti zaselku Gradnje. Odpirajo se nam lepi pogledi na vinograde in dolino tam nekje ni\u017eje. \u010ce sre\u010damo doma\u010dina, si le vzemimo minuto in pokramljajmo. Se spla\u010da. Da si oddihnemo, kaj novega zvemo in predvsem za\u010dutimo dolenjsko du\u0161o. <\/span><\/p>\n Sv. Katarina na Frlugi<\/p><\/div>\n Pod zaselkom se kar strmo spu\u0161\u010damo navzdol. Ko pridemo na makadamsko cesto, zavijemo levo, pa kmalu spet desno po dokaj zara\u0161\u010deni stezi strmo navzdol. Na to, da se bo treba spustiti in spet vzpeti, nas je opozarjala \u017ee gospodarica na kmetiji na Planini. Pa sem obdr\u017eal zase, kaj bi druge prehitro stra\u0161il. <\/span><\/p>\n Vinogradi<\/p><\/div>\n Ko se svet zravna, gremo \u010dez mosti\u010d in na drugi strani ob vinogradih takoj spet navzgor. Markacije so sedaj bolj redke, pa naj nas morebitni odcepi ne motijo. Vzpenjamo se, pot zna biti ob\u010dasno malo zara\u0161\u010dena, pa smo vseeno prav. Pridemo do kolovoza in mimo zidanice in med vinogradi na \u0161iroko sleme. Po njem te\u010de cesta, mi zavijemo levo in \u017ee po nekaj korakih desno navzdol. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>