\n<\/span><\/p>\n
![\"Parkiri\u0161\u010de](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/08\/img_0880.jpg\")
<\/a>Parkiri\u0161\u010de nad Bregom<\/p><\/div>\n
Pa je v resnici potrebujemo tako malo. Volje namre\u010d. Samo za prvi korak. Potem gre kar samo. <\/span>Kam? To \u017ee dolo\u010di kasneje glava, kaj bi se obremenjevali s tem \u017ee na za\u010detku. \u010ce imamo le na\u0161pi\u010dena vsa \u010dutila, bomo \u017ee ubodli pravo. Jurkova pot<\/p><\/div>\n Ko o\u010di zaznajo son\u010dne \u017earke, ki se med redkim drevjem prebijejo skozi su\u0161e\u010do se meglo, nos zavoha jutranje dehte\u010di cveto\u010di travnik, u\u0161esa napolni zaspano \u017egolenje ptic, jezik posladka zapoznela borovnica in lase sku\u0161tra nagajivi veter, vemo, kam bo treba. Na pot! <\/span> Nad samotno kmetijo<\/p><\/div>\n Izhodi\u0161\u010d je neskon\u010dno. Mi smo si ga tokrat izbrali nad vasico Breg, malo nad Sevnico. Parkiri\u0161\u010de na za\u010detku Jurkove poti ni ravno veliko, za avtodom ali dva pa se ga \u017ee najde (46.051388 15.243728, 230 m). Hoje je kar nekaj, tako da se le podvizajmo, \u010de obljublja napoved popoldansko mo\u010do. <\/span> Soimenjaka<\/p><\/div>\n Markacije nas na drugi strani ceste, prav nasproti parkiri\u0161\u010da, povabijo v gozd. <\/span>Pot se zlagoma vzpenja, niti zadihamo se \u0161e ne, ko pridemo na travnik. Gremo ob njegovem robu, ga pre\u010dimo in nad osamljeno in vsaj na prvi pogled precej zapu\u0161\u010deno doma\u010dijo zavijemo ponovno v gozd. Pot je prijetna, ne prestrma. <\/span><\/p>\n Pod vasjo Razbor<\/p><\/div>\n \u010ce je ne bo \u017ee pretirano obliznil slinar, znamo ob poti najti kak\u0161no lepo gobo zvene\u010dega imena. <\/span>Ko pa zadi\u0161i po jeseni, nas bodo na robu gozda, kjer se \u017ee vidijo prve hi\u0161e in zvonik cerkve sv. Janeza Krstnika na Razborju, presenetili bogato oblo\u017eeni kostanji. <\/span><\/p>\n Cerkev Janeza Krstnika in Razbornik<\/p><\/div>\n \u00bbMeglice so \u0161e pokrivale vas, toda jasnina, ki se je ob\u010dasno pokazala, je napovedovala lep dan. Postali smo pri sv. Janezu Krstniku, prebrali Razbornik, nekak\u0161no va\u0161ko kroniko in se sprehodili okoli cerkve. Potem pa \u017ee z doma\u010dini barantali za pritepenega mucka. Najraje bi nam ga podtaknili. <\/span>Pa se nismo dali, naj kar ostane tu, na kmetih, mu ne bo hudega. Pomahali smo v slovo, potem pa \u017ee stopali po asfaltni poti naprej.\u00ab Nad vasjo<\/p><\/div>\n V vasici Lisce nam markacije pomignejo, da bo treba v breg, \u010dez travnik in nato v gozd. <\/span>\u00bbNa njegovem robu so nas presenetile velike paj\u010devine, na katerih so bile ne\u0161tete kapljice. Malo vi\u0161je v gozdu, pa smo se po\u010dasi prebijali na sonce. Njegovi \u017earki so med drevjem prodirali skozi meglice in ustvarili neverjeten prizor. <\/span><\/p>\n Paj\u010devine<\/p><\/div>\n Na izpostavljenem razgledi\u0161\u010du smo lahko opazovali, kako sonce su\u0161i jutranjo meglo, belo morje pod nami pa se razblinja.\u00ab <\/span>Pot je prijetna in tudi v son\u010dnem dnevu ne prevro\u010da. Vzpenja se zlagoma, \u010de je kje treba malo zagristi v kolena, se kmalu strmina unese. Pri sv. Jo\u0161tu se poti zdru\u017eujejo in lo\u010dujejo. Smerokaz proti na\u0161emu cilju je jasen, torej ni nikakr\u0161nega dvoma, kam. <\/span><\/p>\n Son\u010dna pot<\/p><\/div>\n Po prijetni gozdni poti se vzpnemo do travnikov pod vrhom. Gremo mimo vzleti\u0161\u010da za zmajarje, ki je hkrati tudi \u010dudovito razgledi\u0161\u010de, do Tin\u010dkovega doma in se nato mimo Jurkove ko\u010de napotimo \u0161e do razglednika na vrhu Lisce (948 m; dve uri, \u010de nas zamikajo gobe, raje ra\u010dunajmo tri). <\/span><\/p>\n Kot bi nam svet le\u017eal pod nogami<\/p><\/div>\n \u00bbPunce so legle v travo, sezule gojzarje in u\u017eivale. Jaz sem se jim sicer pridru\u017eil, po drugi strani pa tudi \u017ee malo priganjal. Napoved slabega vremena mi namre\u010d ni dala miru. Meteorolo\u0161ki radar poleg nas je vsake toliko \u010dasa pomirjujo\u010de zagodrnjal. Kaj hudega pa morda res ne bo. <\/span><\/p>\n Tam smo doma...<\/p><\/div>\n Mimo jadralnega padalca, ki se je pripravljal na polet, smo se odpravili navzdol. Dekleti seveda povsem po svoje. Nagnjeni travniki so namre\u010d odli\u010dni za kotaljenje.\u00ab Kmalu pod vrhom se lahko pustimo prepri\u010dati poti do vasice Cerje. <\/span><\/p>\n Ljubezen<\/p><\/div>\n Ali pa se vrnemo do sv. Jo\u0161ta, skozi klju\u010davnico pokukamo v cerkvico in na zidu opazujemo martin\u010dka, ki vpija toploto son\u010dnih \u017earkov. \u010ce hitimo nazaj do izhodi\u0161\u010da, bo to najbolj\u0161a mo\u017enost. Kolikor pa ho\u010demo malo klobasati in potem klobaso tudi uspe\u0161no za\u0161piliti, jo lahko mahnemo proti Sevnici. <\/span><\/p>\n Kotaljenje<\/p><\/div>\n Pot se sprva strmo spu\u0161\u010da, dokler v vasici Polje ne pridemo na cesto. Odpirajo se nam lepi pogledi na vas Razbor, Savo in ravnino ob njej, mi pa se slede\u010d markacijam levo spustimo po kolovozu navzdol. Ponovno pridemo v gozd in iz njega ni\u017eje na cesto. Tu se levo pridru\u017ei pot iz Cerja. <\/span><\/p>\n Martin\u010dkanje<\/p><\/div>\n Gremo \u010dez cesto in navzdol proti vikendu, ravno pred njim pot zavije desno in se ni\u017eje doli ponovno priklju\u010di sivi cesti. Ka\u017eipoti nas usmerjajo proti Zaj\u010dji gori in prav je tako. Ve\u010dino \u010dasa hodimo po samotnem asfaltu, ob\u010dasno pa pot zavije tudi v gozd. <\/span><\/p>\n Sv. Jo\u0161t<\/p><\/div>\n Za seboj pustimo vasi Zlate\u010de in Ledina, gremo mimo Zaj\u010dje gore in se nato za\u010dnemo odlo\u010dno spu\u0161\u010dati proti Sevnici. \u010ce markacijam sledimo skozi naselje, nas bodo pripeljale do \u017eelezni\u0161ke postaje (185 m; dve uri in pol do tri ure hoje z vrha Lisce). S tem pa smo dobili tudi \u017ee odgovor, kako nazaj. <\/span><\/p>\n Pot navzdol je razgledna<\/p><\/div>\n Za drobi\u017e nas vlak popelje tistih nekaj kilometrov. Le bolj poredko vozi ob vikendih, zato se prej pozanimajmo o voznem redu, da ne bomo predolgo \u010dakali. Do parkiri\u0161\u010da je iz \u017eelezni\u0161ke postaje \u0161e slab kilometer in pol. <\/span><\/p>\n
\n<\/span><\/p>\n<\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>