![\"Bukovec\"](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/08\/img_0630.jpg\")
<\/a>Bukovec<\/p><\/div>\n
Vendar v\u010dasih pretiravamo. In tako preprosto stiskanje pesti v va\u0161ki gostilni zaradi nekaj centimetrov zemlje ali tistih lepih kodrov preraste v precej bolj resno zadevo. Stvari postanejo zapletene. Tako zelo, da pesti ne stiskata ve\u010d le dva, temve\u010d na tiso\u010de, celo milijone ljudi. Ve\u010dina jih sploh ne ve zakaj, tisti, ki so to neko\u010d vedeli, pa so \u017ee pozabili. Kot bi se celemu svetu zme\u0161alo.<\/p>\n
<\/a>\u017dirovsko<\/p><\/div>\n
Ljudje se vkopljejo na razli\u010dni strani in se gledajo. \u010cakajo, kdo bo prvi naredil gib, katera pest bo \u0161inila kvi\u0161ku, kdo prvi zagnal kamen. Svoj strah sku\u0161ajo zakopati \u010dim globlje. Tako pa\u010d je. Med velikima vojnama so se prav neprijazno gledali Slovenci in Italijani. In to ne kjerkoli, temve\u010d prav blizu.<\/p>\n
<\/a>Steza nad nesojenim mladinskim domom<\/p><\/div>\n
Nad mestecem \u017diri je potekala Rapalska meja. Na eni strani so se Italijani ugnezdili v utrdbah Alpskega zidu (Vallo Alpino), na jugoslovanski strani pa so se tik pred izbruhom druge svetovne norije odzvali z gradnjo svojega sistema utrdb, ki se je po generalu Rupniku poimenovala Rupnikova linija.<\/p>\n
<\/a>Vodi\u010d nas \u017ee \u010daka...<\/p><\/div>\n
Zgrajenih je bilo 12 velikih utrdb in kar okoli 4000 manj\u0161ih bunkerjev. V bli\u017eini \u017dirovskega vrha sta bili dve veliki utrdbi. Ve\u010dja, \u0161e v gradnji, je bila pod Hrastovim gri\u010dem, druga, skoraj dograjena pa na Golem vrhu. Ta je bila na\u0161 cilj. Utrdbe si ni mogo\u010de ogledati samostojno, saj je zaklenjena.<\/p>\n
<\/a>Vrh Svetih treh kraljev<\/p><\/div>\n
Zato bo treba poiskati vodi\u010da, na\u0161 je bil od blizu (Peter Oblak, Goli vrh 10, prikli\u010de se ga lahko na 04 51 80 830 oziroma 031 402 392). Zanesljivo bo tudi najbolje svetoval, kje parkirati, mogo\u010de celo spati. Novo asfaltirana panoramska cesta namre\u010d pelje le nekaj sto metrov od bunkerjev, na drugi strani gri\u010da.<\/p>\n
<\/a>Tam zadaj je bila neko\u010d Italija<\/p><\/div>\n
\u010ce ni druge, nam \u0161e vedno ostane mo\u017enost, da parkiramo v \u017direh, kjer je mo\u017enosti dovolj in se pe\u0161 ali s kolesom vzpnemo proti cilju. Mi smo \u017ee naredili tako, le da so nas do kmetije Bukovec (46.050010 14.160742), kjer imajo dobro doma\u010de suho sadje, popeljala \u0161tiri kolesa.<\/p>\n
<\/a>Oznaka Rapalske meje<\/p><\/div>\n
Od tam smo se napotili po napotkih gospodarja \u010dez travnik proti propadajo\u010dim ostankom ne\u010desa, kar je bilo mi\u0161ljeno kot mladinski dom. Mladina je odrasla, stavbo prerasla, pa tudi obeti za prihodnost niso najbolj\u0161i. Hi\u0161ka je za dom upokojencev namre\u010d premajhna. V mo\u010dvirnatem gozdu so nas zadr\u017eale borovnice, tudi nekaj gob so sre\u010dne\u017ei na\u0161li.<\/p>\n
<\/a>Danes je vhodni bunker S1 skrit v gozdu<\/p><\/div>\n
Nato pa ob robu travnika, \u010dez cesto in \u017ee smo bili pri vodi\u010du. Ta nas je prav po \u0161olsko posedel in nam odpredaval kitico\u2026kaj eno, kar dve\u2026o \u010dasih, ko so se iz enega na drugi breg precej grdo gledali. Tastari smo poslu\u0161ali z odprtimi usti, otroci pa so bili z mislimi seveda povsem drugje. Kot po navadi.<\/p>\n
<\/a>Vhod je ve\u010d kot zanimiv<\/p><\/div>\n
Na\u0161a \u010detica je za generalom odkorakala naprej do roba gozda in se vzpela proti Golemu vrhu. Pred nami se je pokazala betonska bunka. Bunker. Vhod vanj je zanimiv. Po lojtri na balkon, nato pa skozi strelno lino v notranjost. Menda se dogovarjajo, da bi na drugi strani naredili izkop nedokon\u010danega rova. Da bi bil vstop bolj enostaven. Pa jade. Je takole \u010disto nekaj drugega. Pravi adrenalin.<\/p>\n
<\/a>Pogled v globino<\/p><\/div>\n
\u0160e nekaj razlage, nato pa navzdol. Sprva po lojtrici iz klinov na prvi podest in naprej na podoben na\u010din na vrh stopnic. Pogled je bil kar malo grozljiv. Na za\u010detku podesta je namre\u010d beton odpadel in skozi \u017eelezje se vidi le \u010drnina. Spust v globino po stopnicah je sedaj varen, saj so naredili ograjo in jeklenico ob steni.<\/p>\n
<\/a>Pod pehotnim bojnim blokom<\/p><\/div>\n
Dobrih 20 metrov ni\u017eje smo odvisni samo od svojih svetilk. Pred leti so sem notri hodili raziskovat okoli\u0161ki mladci. Zlezli so na roga\u010d, ki se je upognil ravno prav, da so pristali na balkonu. Vendar se je spust v globino za nekatere kaj slabo kon\u010dal.<\/p>\n
<\/a>Zasuti vstop<\/p><\/div>\n
V globinah je bilo namre\u010d \u0161e nekaj iperita, ki je ob brskanju po ostalinah po\u0161kodoval ko\u017eo. Enemu tako hudo, da so ga zdravili v voja\u0161ki bolni\u0161nici. Kasneje je vojska nevarnost odstranila, zgodbe pa ostajajo. Ko se sprehaja\u0161 po dvoranah pod zemlji, si za\u010duden in z odprtimi o\u010dmi sledi\u0161 pramenu svetilke.<\/p>\n
<\/a>Cisterne<\/p><\/div>\n
Omet je ponekod tak, kot bi zidar \u0161e ravnokar v kotu pospravljal svojo opremo. Sicer pa so dvorane ve\u010dinoma prazne, nekaj je \u0161e lesenih tramov, ostankov karbidovk, veder. Tla so na nekaj mestih blatna, s stropa sem in tja rastejo \u0161pagetki, nenavadne plesni tema ne moti.<\/p>\n
<\/a>Ostanki karbidovk<\/p><\/div>\n
Ko hodi\u0161 po dvoranah, si ne predstavlja\u0161 prav dobro, kak\u0161en je bil razpored prostorov. Zato si je dobro v Turisti\u010dnih informacijah v \u017direh izprositi knji\u017eico Pozdravljeni, ljubitelji utrdb Mihe Nagli\u010da. V njej je natan\u010den tloris podzemne gradnje. Vodi\u010d nam je pripovedoval o dogodkih ob gradnji, namembnosti posameznih prostorov in tako odstiral preteklost.<\/p>\n
<\/a>Ostanki gradnje<\/p><\/div>\n
Od pehotnega bojnega bloka S1, kjer smo se spustili v globino, smo \u0161li skozi pet dvoran, \u0161e mimo dveh pa smo pri\u0161li do zasutega vhoda. Precej mokro je bilo v zadnjem delu, zato smo obrnili in se mimo cistern vra\u010dali skozi \u0161tiri dvorane do rezervoarjev za vodo na vrhu \u0161irokega stopni\u0161\u010da.<\/p>\n
<\/a>Kapnik<\/p><\/div>\n
Pogledali smo \u0161e proti pehotnemu bojnemu bloku S2, nato pa \u017ee po\u010dasi globini dajali slovo in se po stopnicah dvigali proti povr\u0161ju. Za konec je bilo, po uri raziskovanja novonastalega podzemlja, treba ponovno skozi luknjo na balkon\u010dek. Nekaj previdnosti tu ni odve\u010d, saj balkon nima ograje.<\/p>\n
<\/a>Objekt S2<\/p><\/div>\n
Drugi pehotni blok smo si pogledali \u0161e od zunaj, potem pa na robu travnika spet pri\u0161li na sonce. Tako prijetno je grelo, da smo posedli in si privo\u0161\u010dili malico. Bolje re\u010deno okusno pojedino iz doma\u010dih dobrot \u2013 kozjega in ov\u010djega sira, namazov s \u010dema\u017eem, doma\u010dih jogurtov in kruha, jabolk.<\/p>\n