{"id":4524,"date":"2010-07-11T19:49:27","date_gmt":"2010-07-11T18:49:27","guid":{"rendered":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=4524"},"modified":"2010-08-11T13:12:01","modified_gmt":"2010-08-11T12:12:01","slug":"z-merlinom-po-nemciji","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/?p=4524","title":{"rendered":"Z Merlinom po Nem\u010diji"},"content":{"rendered":"

ODHOD \u2013<\/strong> 24.6.2010 <\/span><\/strong>\u2013 Imel sem povsem prav, ko sem napovedoval, da bo ura devet, ko bomo odrinili. Ajda je imela ob petih podelitev spri\u010deval v glasbeni \u0161oli, potem so \u0161la dekleta \u0161e v knji\u017enico in to se vedno zavle\u010de. Ginko, ki se je tik pred zdajci oglasil, se mi je kar smejal. Sicer pa, zakaj bi se mi mudilo. Za danes odmerjeni kos vo\u017enje ni bil pretiran. <\/span>Kon\u010dno smo pomahali babici in zapustili Milje. Lep son\u010dni zahod nam je bil za popotnico. <\/span><\/p>\n

\"Odhod<\/a>

Odhod je bil dokaj pozen<\/p><\/div>\n

Postanek na Hru\u0161ici je bil kratek, tako zelo, da je Maja \u017ee med vo\u017enjo na vetrobransko steklo lepila vinjeto. Karavan\u0161ki tunel je bil zakajen, kot bi v njem priredili letno sre\u010danje veri\u017enih kadilcev. Za\u010duda bolj ali manj samo na na\u0161i strani. Vo\u017enja proti Salzburgu je minila na pol v spanju. <\/span>Seveda preostalega dela posadke, kapitan sem bil buden. Sploh potem, ko smo bili na Salzbur\u0161kem, saj so za Tauern tuneli za\u010deli generalno obnavljati avtocesto. Gradbi\u0161\u010de za gradbi\u0161\u010dem. Malo levo, malo desno, zmanj\u0161aj hitrost, pa pospe\u0161i. \u010clovek \u0161e zaspan ne more postati.<\/span><\/p>\n

\"Po\u010divali\u0161\u010de<\/a>

Po\u010divali\u0161\u010de v Freilassingu<\/p><\/div>\n

V Salzburgu smo se potopili pod letali\u0161\u010dem, na \u010drpalki na drugi strani dobili tri Shreke in nato vijugali proti Freilassingu. Kar nekaj je bilo \u017ee avtodomov na znanem po\u010divali\u0161\u010du, prostora pa ravno \u0161e za na\u0161ega (N47.841199 E12.984507, brezpla\u010dno, brez oskrbe). Super. <\/span><\/p>\n

BAMBERG <\/strong>\u2013 25.6.2010<\/span><\/strong> \u2013 No\u010d je minila mirno, zbudili smo se prazni\u010dno razpolo\u017eeni. Itak. Ustaj vojsko, se je glasilo povelje, gremo naprej, do Bamberga je navigacija kazala okoli <\/span>350 kilometrov<\/span>. Sicer nas je hotela voziti nekam \u010dudno, kar je terjalo obrat pred Salzburgom in sledenje tablam. Smo jo hitro ukrotili z nastavitvijo najhitreje. <\/span><\/p>\n

\"Chiemsee\"<\/a>

Chiemsee<\/p><\/div>\n

Na avtocesti smo seveda zavili proti M\u00fcnchnu, med potjo pozajtrkovali in nato navigirali proti N\u00fcrnbergu in naprej Bambergu. Avtocesta je bila ravno tako dolgo\u010dasna kot pokrajina okoli nas. Ravnina, polja polna p\u0161enice in pa vrsta son\u010dnih celic po hi\u0161ah, kmetijah, celo poljih. Nemci so projekt pridobivanja son\u010dne energije s pomo\u010djo celic vzeli presneto resno. <\/span><\/p>\n

\"Po\u010divali\u0161\u010de<\/a>

Po\u010divali\u0161\u010de v Bambergu<\/p><\/div>\n

V Bambergu smo peljali do po\u010divali\u0161\u010da za avtodome pri P+R parkiri\u0161\u010du (N49.886131 E10.903081, en evro na dan, brez oskrbe). Mesta, namenjena prav avtodomom so bila zasedena, zato pa je bilo \u0161e nekaj prostora na mestih za avtobuse. Poleg <\/span>Celjana, ki je glede na prtlja\u017enik za kolesa v mesto odbicikliral. <\/span><\/p>\n

\"Detajl<\/a>

Detajl s po\u0161tne stavbe na Wilhelmplatzu<\/p><\/div>\n

Nemec, do katerega sem stopil, potem ko sem v parkirni avtomat vrgel en evro, kar zado\u0161\u010da za en dan, me je potola\u017eil, da so parkiri\u0161\u010de za avtobuse tako ali tako ukinili. Torej je vse na\u0161e, sem si mislil. Med klepetom o tem, kako hodi dopustovat na Hrva\u0161ko, je Maja dokon\u010dala kosilo. <\/span><\/p>\n

\"Sch\u00f6nleinsplatz\"<\/a>

Sch\u00f6nleinsplatz<\/p><\/div>\n

Ravno sem ga dobro pojedel, ko je mimo nas odpeljal avtodom. Uf, ta je bil zagotovo parkiran na mestih za avtodome. Gremo! Maja in dekleti so dr\u017eale, kar bi lahko katapultiralo naokoli, jaz pa sem nas prestavil na prosto mesto. Pojedli smo do konca, potem pa sem pripravil skirce, Maja pa ostalo in \u017ee smo se ob kanalu Maina-Donava poganjali proti centru. <\/span><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Ker nismo imeli dobrega zemljevida, smo \u0161li bolj po ob\u010dutku. V bli\u017eini Zelenega trga (Gr\u00fcner Markt) smo zavili v prijetno ozko uli\u010dico, tja je kazala tudi pu\u0161\u010dica, ki je obetala turisti\u010dne informacije. Preden smo do njih precej okoli riti v var\u017eet pri\u0161li, smo se ustavili pred zanimivo poslikano staro mestno hi\u0161o in se z gornjega mostu (Obere Br\u00fccke) ozrli na Male Benetke (Kleine Venedig). <\/span><\/p>\n

\"Kri\u017eani\"<\/a>

Kri\u017eani<\/p><\/div>\n

Tu so nad Benetkami tako navdu\u0161eni, da po kanalu vozi celo bene\u0161ka gondola s pristnim gondoljerjem in veliko bene\u0161ko zastavo. Samo O sole mio nismo sli\u0161ali, pa tudi cene so verjetno vseeno malo manj zasoljene kot pri na\u0161ih sosedih. Mimo dvorca Geyersw\u00f6rth smo od\u0161tevali metre. <\/span><\/p>\n

\"Stara<\/a>

Stara mestna hi\u0161a<\/p><\/div>\n

Dobili smo bro\u0161uro z opisom glavnih mestnih znamenitosti in zemljevidom, izvedeli, da se bo v mestu proti ve\u010deru za\u010delo marsikaj dogajati, potem pa na\u0161e skirce \u017ee poganjali proti stolnici. Ta se mi je na zunaj s svojimi mogo\u010dnimi \u0161tirimi stolpi zdela precej ve\u010dja kot znotraj. Morebiti ji delam krivico, kaj pa vem. <\/span><\/p>\n

\"Stolnica\"<\/a>

Stolnica<\/p><\/div>\n

Sprehod in ogled kora, oltarja, groba cesarja in sv. Kunegunde, Bamber\u0161kega jezdeca in vrste stranskih oltarjev, nam je vzel nekaj \u010dasa. V cerkvi prostora za mir in zbrano molitev ni bilo. Skupine turistov so se premikale sem in tja, vodi\u010di pa so jih zabavali z bolj ali manj resni\u010dnimi zgodbicami iz preteklosti. Pritajeno hihitanje je kazalo, da so bili uspe\u0161ni. <\/span><\/p>\n

\"Peterschor\"<\/a>

Peterschor<\/p><\/div>\n

\u0160e enkrat smo \u0161li naokoli, potem pa \u010dez trg ropotali po tlakovcih do Nove pala\u010de (Neue Residenz) z dr\u017eavno galerijo. Karte niso bile predrage, za otroke do 18 leta je vstop brezpla\u010den. Najprej smo si sami pogledali galerijo. Ta je v prvem delu namenjena predvsem posvetnim motivom. <\/span><\/p>\n

\"Keisergrab\"<\/a>

Keisergrab - grob Heinricha ll in Kunigunde<\/p><\/div>\n

Dekletoma sem bral naslove slik. Veliko tiho\u017eitij, cvetli\u010dnih, zelenjavnih, sadnih, kuharskih, kmetov ob delu, pri puntu, po\u010ditku, ladje na nemirnem morju in podobno. Drugi del nas je pritegnil bolj. Verski motivi so poleg klasi\u010dnih slikarij Jezusa v vseh obdobjih njegovega \u017eivljenja, prikazovali tudi motive razli\u010dnih svetnikov in mu\u010dencev. <\/span><\/p>\n

\"Sv.<\/a>

Sv. Kunigunda hodi po \u017eare\u010dil leme\u017eih<\/p><\/div>\n

\n

Hm, pred sliko, ki je prikazovala sla\u010denje ko\u017ee se nismo pretirano zadr\u017eevali, preizkus sv. Kunegunde, bi\u010danja, kri\u017eanja in podobne zabave srednjega veka, ki niso bile ravno pretirano krvave, so nas pritegnile bolj. Nismo \u0161e pri\u0161li do konca, ko nas je varnostnik opozoril, da se za\u010denja vodenje. <\/span><\/p>\n

\"Kaisersaal\"<\/a>

Kaisersaal<\/p><\/div>\n

Vodi\u010dka nas je v dobro uro trajajo\u010dem obhodu popeljala skozi sobane nekdanjih nad\u0161kofov. Razlaga je bila odli\u010dna, nismo izvedeli veliko le o stavbi in samih sobanah, temve\u010d tudi o zgodovini mesta in dr\u017eave. Predvsem o tem, da so pala\u010do imeli nad\u0161kofi predvsem za svojo rezidenco in protokolarne prostore, ne pa za bivanje. In za zabavo, tako je bila ena sobica namenjena predvsem biljardu in kartanju. <\/span><\/p>\n

\"Detajl<\/a>

Detajl iz cesarjeve dvorane<\/p><\/div>\n

So pa v tej hi\u0161i stalno pri\u010dakovali cesarja, ki pa ga ni bilo. A kot je pome\u017eiknila vodi\u010dka, ni\u010d zato, saj so nam pustili zato lepo zapu\u0161\u010dino, tudi s cesarjevo dvorano. Je pa tu bival tisti Habsburg, ki se je \u0161el gr\u0161kega kralja, dokler ga vrli Grki niso nagnali domov. Ker v M\u00fcnchnu z njim niso imeli kaj po\u010deti, so ga poslali v Bamberg. <\/span><\/p>\n

\"Soba<\/a>

Soba za zabavo <\/p><\/div>\n

Zanimiv je bil tudi podatek, kako so Bamberg hoteli narediti baro\u010dni. Tistemu, ki bi hi\u0161o prezidal je bila obljubljena desetletna oprostitev davkov. Ker to ni obrodilo zadosti sadov, so tistemu, ki sezida vsaj manj\u0161o hi\u0161o, obljubili petletno oprostitev. Res pravi u\u010dinek pa so dosegli \u0161ele s triletno oprostitvijo za tiste, ki spremenijo zgolj vidno fasado. <\/span><\/p>\n

\"Ro\u017eni<\/a>

Ro\u017eni vrt<\/p><\/div>\n

Da je torej Bamberg le baro\u010dna Potemkinova vas, se danes vidi le ob pogledu iz vi\u0161je le\u017ee\u010dih razgledi\u0161\u010d. Ko je bilo ogleda konec, smo si \u0161li pogledat \u0161e slike v galerijo, ki smo jih prej zaradi odhoda na vodenje spustili, potem pa zavili v ro\u017eni vrt (Rosengarten). <\/span><\/p>\n

\"Rosna<\/a>

Rosna krasotica<\/p><\/div>\n

Sprehod med vrtnicami raznih barv in pogled na mesto pod nami, smo za\u010dinili na klopci ob vodometu in opazovali kipe, \u017eive in kamnite, ki so bili razstavljeni po vrtu. Za rezidenco smo se po zgornji Karolinski cesti napotili do Jakobove cerkve. <\/span><\/p>\n

\"Po\u010ditek\"<\/a>

Trenutek, da se srce umiri...<\/p><\/div>\n

Pa sem imel voljo vanjo pogledati le sam, pa \u0161e to komaj, saj se je me\u017enar s kupom praznih steklenic ravno majal zaklenit vhodna vrata. Spust in vzpon sta nas pripeljala do Mihaelovega hriba, kjer stoji samostan sv. Mihaela z impozantno cerkvijo. Do nje smo pri\u0161li mimo nasada bibli\u010dnih rastlin, torej tistih, ki so omenjene v svetem pismu. <\/span><\/p>\n

\"Cerkev<\/a>

Cerkev sv. Mihaela<\/p><\/div>\n

Cerkev je bila tudi znotraj mogo\u010dna, kaj pa drugega. Sarkofag in relikvija sv. Otta nas nista tako navdu\u0161ila, kot kostko v stranski kapeli, ki je <\/span>pihal milne mehur\u010dke. \u0160e \u017divo, ki sprva sploh ni bila navdu\u0161ena, da bi \u0161la notri, je premamil. <\/span><\/p>\n

\"Sarkofag<\/a>

Sarkofag sv. Otta<\/p><\/div>\n

Ob samostanu smo od\u0161li do razgledi\u0161\u010da, \u010dudovit je bil pogled na mesto, visoko nad njim pa smo uzrli grad Altenburg. Vra\u010dali smo se mimo Jakobove cerkve in se po strmem klancu s skircami previdno spu\u0161\u010dali navzdol. Zavore so se kar pregrevale. <\/span><\/p>\n

\"Kostko<\/a>

Kostko in milni mehur\u010dki<\/p><\/div>\n

Ustavili smo se v cerkvi pri Karmeli\u010danskem samostanu in si pogledali kri\u017eni hodnik samostana, se malo ni\u017eje ustavili \u0161e pri cerkvi Zgornje fare, posve\u010deni Na\u0161i ljubi gospe, vendar sva voljo za vstop na\u0161la le \u0161e midva z Ajdo. Cerkva je bilo za danes res \u017ee preve\u010d. <\/span><\/p>\n

\"Kri\u017eni<\/a>

Kri\u017eni hodnik v karmeli\u010danskem samostanu<\/p><\/div>\n

Vrnili smo se do stolnice in ob njej pogledali \u0161e na dvori\u0161\u010de Alte Hofhaltung, stavbe, ki je bila neko\u010d edina povezana s stolnico. Predvsem zato, ker imajo na dvori\u0161\u010du tudi strani\u0161\u010de. Jah, v\u010dasih mora tudi cesar kam pe\u0161. Spet nas je \u010dakal strm spust, naslednji postanek je bil nasproti Malih Benetk. <\/span><\/p>\n

\"Na\u0161a<\/a>

Na\u0161a ljuba gospa<\/p><\/div>\n

Hi\u0161ke na drugi strani so povezane skupaj, tik nad vodo kanala in imajo tako za opazovalce, kot \u0161e posebej za stanovalce, izjemen \u010dar. Mimo nas je peljal biciklbar, ko smo iskali pot proti staremu kanalu. Zavili smo \u0161e na Gr\u00fcner Markt, bolj iz vhoda pokukali v cerkev sv. Martina, potem pa obrnili na Maximilianovem trgu pri mestni hi\u0161i. <\/span><\/p>\n

\"Male<\/a>

Male Benetke<\/p><\/div>\n

Punci sta lizali sladoled, ko smo kon\u010dno na\u0161li pravo pot do obale nad starim kanalom. Tam je ta vikend potekal Canalissimo, festival nad kanalom. Danes je lokalni bend preigraval Bitle. Pred njim prostora ni bilo prav veliko, klopi najbli\u017eje za\u010dasne to\u010dilnice pa povsem polne. <\/span><\/p>\n

\"Ob<\/a>

Ob robu Gr\u00fcner Markta<\/p><\/div>\n

Zato smo \u0161li \u010dez most in si nastop ogledali z drugega brega. Vsaj do odmora je bilo prav zabavno, sedeli smo na robu obale, poslu\u0161ali najve\u010dje uspe\u0161nice skupine The Beatles in po\u010divali. Popolni odklop. Ko se je glasba za\u010dasno kon\u010dala, smo pobrali skirce in se odpeljali nazaj proti avtodomu. <\/span>\u0160e dobro, da smo imeli zemljevid, med mestnimi ulicami smo bili kar malo zgubljeni. <\/span><\/p>\n

\"Best<\/a>

Best Beatles Cover Band<\/p><\/div>\n

Avtodom nas je pridno po\u010dakal, v zahvalo smo mu \u0161li takoj delat dru\u017ebo. Z ve\u010derjo in nato skokom v posteljo. Le jaz sem \u0161e delal gne\u010do na klopi, dokler se nisem prav te\u010den zbudil, malo maltretiral ra\u010dunalnik v alkovnu, potem pa sprevidel, da bo res bolje, da zaspim. <\/span><\/p>\n

ERFURT, BUCHENWALD <\/strong>\u2013 26.6.2010<\/span><\/strong> \u2013 Seveda je bilo zbujanje, \u010deprav okoli pol osmih, prezgodnje. Celo zame, \u010deprav tega za \u017eivo glavo ne bi priznal. Toda ni kaj, danes nas je \u010dakala pot naprej. <\/span><\/p>\n

\"Hi\u0161ke<\/a>

Hi\u0161ke ob cesti skozi Th\u00fcringer wald<\/p><\/div>\n

\n

Zatorej se ni bilo za obirati. Oblekli smo se, potem pa sem med tem, ko so otroci in Maja zajtrkovali, peljali iz Bamberga. Ni bilo te\u017eko, hitro sem na\u0161el smer proti avtocesti. Ta je bila videti precej nova, vo\u017enja proti Erfurtu pa prav le\u017eerna. <\/span><\/p>\n

\"Erfurt<\/a>

Erfurt - Haus zum Stockfisch<\/p><\/div>\n

Ker smo hoteli videti \u0161e malo gozda, to\u010dneje Th\u00fcringer walda, smo si pot sklenili skraj\u0161ati z bli\u017enjico po cesti \u0161tevilka 4 do mesta Ilmenau. Cesta je bila dobra, gozd in okolica pravo zeleno srce Nem\u010dije, PSP pa vsaj za dekleti neprimerno bolj zanimiv. Jah, kaj se more. <\/span><\/p>\n

\"Detajl\"<\/a>

Detajl<\/p><\/div>\n

Ob poti je bilo ve\u010d parkiri\u0161\u010d, kjer bi se dalo ustaviti in verjetno tudi prespati. Gratis. No, mi smo bili tokrat \u017ee na poti proti severu. Peljali smo ob mestu Ilmenau, zavili ponovno na avtocesto proti Erfurtu in ji sledili do mesta. Koordinate, ki sem jih povzel po dveh vodilnih nem\u0161kih revijah za avtodom in vse, kar je z njim povezano, so se pokazale za napa\u010dne. <\/span><\/p>\n

\"Ulica<\/a>

Ulica na Kr\u00e4merbr\u00fccke<\/p><\/div>\n

Na sre\u010do sem doma \u017ee malo na\u0161tudiral okolico in vedel, da je naprej \u0161e eno parkiri\u0161\u010de. To je bilo pravo, tudi table so usmerjale tja (N50.981126 E11.034816, brezpla\u010dno, brez oskrbe). Vendar pa so bila \u0161tiri mesta za avtodome polna, delno zaparkirana z osebnimi avtomobili. <\/span><\/p>\n

\"Kr\u00e4merbr\u00fccke\"<\/a>

Kr\u00e4merbr\u00fccke<\/p><\/div>\n

Prav, tako kot \u017ee dva avtodoma in vrsta tovornjakov, smo tudi mi sedaj parkirali na mestih za avtobuse. Od tu do centra mesta ni dale\u010d in tja smo tako, vseeno z nekoliko slabimi ob\u010dutki (kot se je kasneje izkazalo seveda povsem neupravi\u010denimi), od\u0161li.
\n<\/span><\/p>\n

\"Stara<\/a>

Stara sinagoga<\/p><\/div>\n

Takoj za ozko ulico, ki nas je pripeljala na Johannovo cesto, smo na desni zagledali njegov stolp, levo pa mestni muzej v pisani hi\u0161i Stockfisch. <\/span>Pa se nismo ustavljali, pot smo nadaljevali do ulice, ki nas je pripeljala na Benediktsplatz. Turisti\u010dne informacije so nam ponudile na\u010drt mesta, tako da smo se la\u017eje zna\u0161li.
\n<\/span><\/p>\n

\"Fischmarkt\"<\/a>

Fischmarkt<\/p><\/div>\n

Ugotovili smo, da je ozka in pisana ulica po kateri smo pri\u0161li, polna zanimivih prodajaln, dejansko na mostu Kr\u00e4merbr\u00fccke, eni ve\u010djih mestnih znamenitosti. <\/span>Zavili smo \u0161e okoli in si ga pogledali tudi od strani, poiskali staro sinagogo, v katero pa potem, ko smo videli, da je spremenjena v muzej nismo vstopili.
\n<\/span><\/p>\n

\"Tramvaj\"<\/a>

Tramvaj<\/p><\/div>\n

Zavili smo proti Ribi\u0161kemu trgu (Fischmarkt), se nasmehnili staremu tramvaju, ujeli poku\u0161ino pralin in se nato napotili proti Domplatzu, trgu pod stolnico. <\/span>Trg bil je \u017eiv, ravno je potekal sejem in marsikaj se je dogajalo. Kramarija, klobase na \u017earu, cvetje. Se bomo ustavili nazaj grede, smo si obljubili in se po \u0161irokih stopnicah vzpeli pred stolnico.
\n<\/span><\/p>\n

\"Lajnar\"<\/a>

Lajnar<\/p><\/div>\n

Tam smo izvedeli, da je vzpon do znamenitega zvona Gloriosa, najve\u010djega srednjeve\u0161kega prostovise\u010dega zvona na svetu, mo\u017een le vsako polno uro, \u0161tevilo obiskovalcev pa mo\u010dno omejeno. <\/span>Ko je \u010dez nekaj minut eden od cerkvenih zvonov odbil poldne, smo bili mi \u017ee v skupini za ogled.
\n<\/span><\/p>\n

\"Sejem<\/a>

Mariendom in Severikirche kramarjev ne zanimata<\/p><\/div>\n

Dobro uro smo se sprehajali po cerkvenem zvoniku, si mesto pogledali iz visokega razgledi\u0161\u010da. Posebej zanimivo je bilo hoditi nad cerkvenimi oboki in se skozi line v tleh zazreti v cerkvene klopi nekje globoko pod nami. <\/span>Seveda smo si pogledali tudi vse cerkvene zvonove od najmanj\u0161ega do najve\u010dje Gloriose. <\/span><\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na mesto iz cerkvenega zvonika<\/p><\/div>\n

Otroci so zlezli skoraj <\/span>v vsak zvon, tolkli po njem in tako sli\u0161ali njegov enkratni zven. Posebno uganko jim je postavil vodi\u010d ob Gloriosi, ki je te\u017eka dobrih osem ton, torej toliko kot turisti\u010dni avtobus. Le kako so ga spravili v srednjem veku v zvonik in to v borih dveh dneh? Bogsigavedi. <\/span><\/p>\n

\"Nad<\/a>

Nad cerkvenimi oboki<\/p><\/div>\n

V Glorioso smo stopili tudi starej\u0161i in z roko na zvonu za\u010dutili njegovo drhtenje, sli\u0161ali ob udarcih po zvonu razli\u010dne tone in izvedeli marsikaj o njegovi obnovi. Ko smo se spet spustili do cerkve, je bilo treba pla\u010dati vodenje. Dva odrasla in dva otroka, sem to\u010dno povedal. Hm, je rekel vodi\u010d. Ena odrasla. <\/span><\/p>\n

\"Znotraj<\/a>

Znotraj Gloriose<\/p><\/div>\n

Kako? Saj dekleta niso ni\u010d razumela, ne morem ni\u010d ra\u010dunati. Tudi prav. \u0160e napitnine ni hotel. Zanimivo. Izhod je bil v cerkvi, ki ima visoka stranska okna, bogat oltar in lepo izrezljan kor. Seveda smo sku\u0161ali ugotoviti tudi, skozi kateri luknji smo gledali v globino, pa se ni prav dobro videlo. <\/span><\/p>\n

\"Stolnica\"<\/a>

Stolnica<\/p><\/div>\n

Cerkva v teh nem\u0161kih mestih res ne zmanjka. Prva je bila \u017ee takoj \u010dez dvori\u0161\u010de, le nekaj korakov stran. \u010ceprav je vodni\u010dek obetal, da je zaprta, je bilo druga\u010de. Severinova cerkev ni tako mogo\u010dna in bogato okra\u0161ena kot sosednja stolnica, je pa v njej postavljen sarkofag sv. Severina, lep oltar in \u0161e lep\u0161e orgle. <\/span><\/p>\n

\"Orgle<\/a>

Orgle v Severikirche<\/p><\/div>\n

Punce so si jo pogledale, ali jim je bila v\u0161e\u010d ali ne, pa niso izdale. Mimo cerkve smo se spustili do ceste in na drugi strani vzpeli na trdnjavo Petersberg. Takoj ob vhodu je muzej voja\u0161kega \u017eivljenja, v spomin na mu\u0161ketirje, ki so neko\u010d od tu stra\u017eili mesto. <\/span><\/p>\n

\"Le<\/a>

Le kaj se zrcali v tvojih o\u010deh?<\/p><\/div>\n

Kako uspe\u0161no ne vem, nedvomno pa so bili topovi in mo\u017enarji videti prav zanimivo. Nam, osvajalcem pa verjetno ne. Sprehodili smo se po trdnjavi in njenih obzidjih, pogled nam je seveda u\u0161el tudi na mesto pod nami. Na grad se hodijo slikat mladoporo\u010denci, danes je bila son\u010dna sobota, zato jih ni manjkalo. <\/span><\/p>\n

\"Trdnjava<\/a>

Trdnjava Petersberg<\/p><\/div>\n

Seveda nam je to dalo mo\u017enost, da smo skrivoma ocenjevali neveste, potem pa \u017ee strumno korakali proti izhodu in se spustili do trga pod cerkvijo. Kot smo videli, je bila tr\u017enica v zadnjih zdihljajih, vsi so \u017ee bolj ali manj pospravljali svojo kramo, klobasice se niso ve\u010d pekle. <\/span><\/p>\n

\"Predstavitev<\/a>

Predstavitev \u017eivljenja v trdnjavi<\/p><\/div>\n

Ko smo \u017ee mislili, da bomo ostali brez slovitih Th\u00fcrin\u0161kih klobasic, nam je nekdo pomahal, da jih na robu trga \u0161e pe\u010dejo. In to \u0161e ceneje, komad klobasice v mali \u0161tru\u010dki, en evro. Pe\u010dejo jo seveda doma\u010dini. Spasiba. Senf in ke\u010dap smo si dozirali sami. Na\u0161i \u017eelod\u010dki so bili vsaj za\u010dasno siti. <\/span><\/p>\n

\"Th\u00fcrin\u0161ke<\/a>

Th\u00fcrin\u0161ke klobasice<\/p><\/div>\n

Po \u0161iroki ulici smo od\u0161li do Predigerkirche, kjer bi za kak\u0161no fotko hoteli cel evro. Ja pa jade. Eno sem ukradel z vhoda, tako zanala\u0161\u010d, potem pa smo \u017ee ubrali smer do trga Anger in se mimo spomenika Martinu Luthru vra\u010dali nazaj proti avtodomu. <\/span><\/p>\n

\"Trg<\/a>

Anger<\/p><\/div>\n

Ni\u010d nismo \u010dakali, obrnil sem klju\u010d in navigiral ven iz mesta. Smer: Buchenwald. Kilometrov ni bilo prav veliko, vo\u017enja skozi vasi pa je terjala svoj \u010das. Ko sem parkiral pred spominskim centrom (N51.019270 E11.248219, brezpla\u010dno, brez oskrbe, v bli\u017eini strani\u0161\u010de), kjer je med drugo svetovno vojno stalo najve\u010dje koncentracijsko tabori\u0161\u010de na nem\u0161kih tleh, se je tudi Maja zbudila.<\/span><\/p>\n

\"Jedem<\/a>

Jedem das Seine<\/p><\/div>\n

Na informacijah sem dobil potrebne informacije, med tem pa so bile tudi punce pripravljene. Za za\u010detek smo si pogledali film o tabori\u0161\u010du in \u017eivljenju v njem. Pripovedovali so ljudje, ki so ga pre\u017eiveli. \u010ceprav je bil tudi tu hud re\u017eim SS enot in so bile kazni stroge, smo dobili ob\u010dutek, da je bilo to vsaj sprva res predvsem delovno tabori\u0161\u010de. <\/span><\/p>\n

\"Koncentracijsko<\/a>

Koncentracijsko tabori\u0161\u010de Buchenwald<\/p><\/div>\n

\u0160ele proti koncu vojne, ko so sem prihajali \u0161tevilni transporti iz drugih tabori\u0161\u010d, ki so jih \u017ee zavzeli zavezniki, je bil ve\u010dji poudarek na mno\u017ei\u010dni moriji. \u010cez 50.000 ljudi je tako v tem tabori\u0161\u010du umrlo med drugo svetovno vojno. Med njimi so bili tudi Slovenci. \u017dalostno. <\/span><\/p>\n

\"Krematoriji\"<\/a>

Krematoriji<\/p><\/div>\n

Po poti, po kateri so neko\u010d prihajali ujetniki (Caracho weg), smo \u0161li skozi vhod z znamenitim napisom Jedem das Seine \u2013 \u00bbVsakomur, kar mu gre\u00ab mimo zaporov do krematorija. Grozljivo se je bilo sprehajati po kleti v katero so skozi odprtino metali umrle in mimo \u0161estih pe\u010di v katerih so jih upepeljevali. <\/span><\/p>\n

\"Usode<\/a>

Usode brez imen<\/p><\/div>\n

\u010cloveka kar zmrazi ob \u0161tevilnih pretresljivih usodah, ki so se tu odvijale in zaznamovale cele generacije. V sosednji stavbi, konju\u0161nici, so naredili prilo\u017enostno streli\u0161\u010de. Kdo je bil tar\u010da, se ve. Razstava o dnevih tabori\u0161\u010da, je prepredena s \u0161tevilnimi predmeti tabori\u0161\u010dnikov. <\/span><\/p>\n

\"Opomin<\/a>

Opomin preteklosti<\/p><\/div>\n

Od njihovih uniform z zna\u010dilnimi trikotnimi obele\u017eji, ki so razkrivala kak\u0161en \u00bbgreh\u00ab se skriva v posamezniku, do preprostih iger, osebnega pribora, \u0161\u010detk, gumbov. Pred nami so vzniknile usode posameznikov, predstavljenih z imenom in priimkom ter seveda \u017eivljenjsko zgodbo s tragi\u010dnim koncem v tabori\u0161\u010du. Pretresljivo, vredno spomina in opomina. <\/span><\/p>\n

\"Bili<\/a>

Bili so...ljudje!<\/p><\/div>\n

Razstava se za\u010dne s snovanjem tabori\u0161\u010da in prikazuje njegov \u010das vse do osvoboditve s strani ameri\u0161ke vojske. Tabori\u0161\u010de je bilo razdeljeno na veliki tabor, kjer so bili predvsem tisti, ki so bili sposobni delati, njihove razmere so bile relativno dobre in pa mali tabor, kjer je bila resni\u010dna beda. <\/span><\/p>\n

\"Prostori<\/a>

Komore za "dezinfekcijo"<\/p><\/div>\n

Sli\u0161ali smo zgodbo, kako so tabori\u0161\u010dniki iz tega dela napadli tiste, ki so nesli pomije pra\u0161i\u010dem in se potem \u0161e med seboj stepli za ko\u0161\u010dke krompirja. \u010cisto raz\u010dlove\u010denje. V zgornjem nadstropju so bile fotografije, ki so jih naredili SS-ovci v tabori\u0161\u010du in izven njega, v sosednji stavbi pa so prostori za dezinfekcijo (bogsigavedi kako \u00bbdokon\u010dno\u00ab) in razstava umetnikov na temo tabori\u0161\u010da. <\/span><\/p>\n

\"Spomenik<\/a>

Spomenik romom<\/p><\/div>\n

Mimo spomenika judom smo hiteli proti vhodu, pa so nam prostore nekdanje kantine pred nosom zaprli. Je bila \u017ee toliko ura. Se je pa notri vse videlo skozi okna. Ni\u010d zanimivega, predvsem na modelih predstavljeno tabori\u0161\u010de. Ob prostorih, kjer so stale barake, smo se mimo spomenika Sintom in Romom spustili do bolni\u0161kega dela, \u0161li mimo mest, kjer je bilo malo tabori\u0161\u010de, spomenik \u017ertvam in slovita baraka 66. <\/span><\/p>\n

\"\u0160e<\/a>

\u0160e je upanje...<\/p><\/div>\n

Tja so tabori\u0161\u010dniki sami \u00bbpremestili\u00ab otroke in jih sku\u0161ali re\u0161iti. Ve\u010dini je uspelo pre\u017eiveti, nekatere pa so vseeno vojaki nagnali na mar\u0161e smrti. Izolacije so bile namenjene izvajanju medicinskih poskusov in ubijanju \u0161ibkih in bolnih z injekcijami strupa. <\/span><\/p>\n

\"Spomenik<\/a>

Spomenik na mestu malega tabori\u0161\u010da<\/p><\/div>\n

Mimo sanitarij smo \u0161li proti izhodu, ponovno skozi vrata s pomenljivim napisom, mimo prostorov za sprejem nazaj do avtodoma. Odpeljali smo se kak\u0161en kilometer v smeri Weimarja in parkirali v bli\u017eini spomenika umrlim v tabori\u0161\u010du (N51.013539 E11.255283, brezpla\u010dno, brez oskrbe). <\/span><\/p>\n

\"Spomenik<\/a>

Spomenik \u017eidom<\/p><\/div>\n

Spomenik je milo re\u010deno, ogromen. Ali je bil narejen iz \u017eelje po opominu, slabe vesti naroda, ki je to zakrivil ali samo presti\u017ea novih oblastnikov, ni jasno. Vsekakor se zadevo spla\u010da videti. Mi smo \u0161li najprej ob grobi\u0161\u010du tabori\u0161\u010dnikov do spominskega zvona, bolje re\u010deno stolpa na vrhu katerega je zvon. <\/span><\/p>\n

\"Grobovi<\/a>

Grobovi \u017ertev<\/p><\/div>\n

Od tam smo se spustili mimo spomenika tabori\u0161\u010dnikom do prve velike luknje in \u0161li mimo blokov z imeni 18 dr\u017eav iz katerih so prihajali tabori\u0161\u010dniki. Pred Jugoslovanskim je bil venec, ki so ga prinesli \u010dlani zdru\u017eenja borcev iz Nove Gorice. Mimo tretje luknje in blokov s prizori iz tabori\u0161\u010da, smo se vra\u010dali proti parkiri\u0161\u010du. <\/span><\/p>\n

\"Spomenik<\/a>

Spomenik in spominski stolp<\/p><\/div>\n

Spustili smo se v Weimar, nato\u010dili gorivo in na \u010drpalki tudi izvedeli, kam moramo. Je navigacija ravno v pravem trenutku sklenila, da je preve\u010d prazna, da bi se ji dalo najti kak\u0161en satelit. Tako smo s prejetimi napotki navigirali do parkiri\u0161\u010da, ki ima vrsto bogato odmerjenih parkiri\u0161\u010d za avtodome (N50.984686 E11.316784, \u0161tiri evre na dan, pono\u010di zastonj, brez oskrbe). <\/span><\/p>\n

\"Plamenice<\/a>

Plamenice 18. dr\u017eav iz katerih so prihajali tabori\u0161\u010dniki<\/p><\/div>\n

Ko sem ugotavljal, kak\u0161en je parkirni re\u017eim, sem stopil \u0161e do skupinice, ki je klepetala pred avtodomi. En par je bil prav tisti, za katerim smo no\u010d poprej spali v Bambergu. Pridru\u017eil sem se klepetu in rekli smo marsikatero o avtodomih, nogometu in potovanjih v daljne de\u017eele. <\/span><\/p>\n

\"Spomin<\/a>

Spomin \u0161e \u017eivi<\/p><\/div>\n

Bi \u0161e kar klepetali, \u010de me dekleti ne bi poklicali k ve\u010derji. Med tem, ko sem jedel, sta se \u0161li \u017eogat, potem pa je bil \u010das za spanje. Prenesel sem slike, nakar je tudi mene premagala utrujenost. <\/span><\/p>\n

WEIMAR <\/strong>\u2013 27.6.2010<\/span><\/strong> \u2013 Jutro se je za\u010delo pozno. Pa ni\u010d zato, premiki niso bili potrebni, do centra pa so nam \u017ee v\u010deraj novi znanci obetali borih petnajst minut pe\u0161 hoje. Pozajtrkovali smo, na \u017eeljo punc sem pripravil skirce in odrinili smo novim dogodiv\u0161\u010dinam nasproti. <\/span><\/p>\n

\"Po\u010divali\u0161\u010de<\/a>

Po\u010divali\u0161\u010de v Weimarju<\/p><\/div>\n

Pa se dan ni za\u010del ravno najbolje. Ugotovili smo, da je ve\u010dina poti v mestu tlakovanih s kockami. Po njih se s skirco sicer da peljati, si pa potem ves prerukan. Povrh se je Ajdi krmilo za\u010delo obra\u010dati, imbus za utrditev pa je seveda ostal v avtodomu. Nekaj slabe volje, kaj se more. Na Gledali\u0161kem trgu (Teater platz) je najbolj zanimiva stavba seveda gledali\u0161\u010de. <\/span><\/p>\n

\"Teater<\/a>

Teater Platz<\/p><\/div>\n

Pa ne zaradi kak\u0161nih komedijantov ali metanja jajc v igralce po slabi predstavi, temve\u010d zato, ker je bila tam notri podpisana Weimarska ustava. Pred gledali\u0161\u010dem stoji sloviti kip Goetheja in Schillerja. S skircami smo ropotali dalje do Markta, kjer je poleg impozantne mestne hi\u0161e s pojo\u010dimi zvon\u010dki tudi hi\u0161a Stadthaus v kateri so danes turisti\u010dne informacije. <\/span><\/p>\n

\"Mestna<\/a>

Mestna hi\u0161a<\/p><\/div>\n

Nakup mestne kartice so mi odsvetovali, smo pa po temeljitem premisleku kupili kartico za mestne muzeje. Le eno, ker je Maja odlo\u010dno poudarila, da bo to glede na njen interes ve\u010d kot dovolj. Tudi prav, za otroke je pa itak gratis. \u0160e nekaj odgovorov sem dobil na informacijah tabori\u0161\u010da Buchenwald, saj ima tudi ustanova, ki upravlja s tem spomenikom, tu svojo informacijsko to\u010dko. <\/span><\/p>\n

\"Velikan<\/a>

Velikan <\/p><\/div>\n

Da smo potem uskladili mestno karto z dejanskim stanjem ulic in hi\u0161, je malo trajalo. Mimo knji\u017enice Anne Amalie smo zaokro\u017eili do Frauenplana, kjer stoji Goethejeva hi\u0161a in pisateljev narodni muzej. Maja je sedla v park poleg \u010dudnega velikana, ki se je zakopal v pesek, z dekletoma pa smo se sprehodili po hi\u0161i. <\/span><\/p>\n

\"Goethejeva<\/a>

Goethejeva hi\u0161a<\/p><\/div>\n

V njej je Goethe \u017eivel potem, ko se je preselil iz hi\u0161e v parku an der Ilm. V sobah je razstavljena vrsta osebnih predmetov znanega literata, vklju\u010dno s knji\u017enico, delovno sobo, spalnico, kuhinjo, prostori \u017eene Christiane in \u0161tevilnimi predmeti, ki jih je tokom \u017eivljenja kot strasten zbiralec umetnosti nabral. <\/span><\/p>\n

\"Pisateljeva<\/a>

Pisateljeva delovna soba<\/p><\/div>\n

Ne manjkajo niti slike njega, njegovih otrok, vnukov. Pogledali smo na vrt, potem pa, ker je bilo do naslednjega filma \u0161e nekaj minut, od\u0161li v sosednje prostore, kjer je bila postavljena zanimiva razstava 200 Jahre Goethes Farbenlehre. Goethe se namre\u010d ni ukvarjal samo z leposlovjem, temve\u010d tudi s povsem naravoslovnimi vedami. Prou\u010deval je svetlobo, njen lom v razli\u010dnih okoli\u0161\u010dinah in posledice loma. <\/span><\/p>\n

\"Farbenlehre\"<\/a>

Farbenlehre<\/p><\/div>\n

Predstavljeno popestri vrsta eksperimentov, kjer lahko vsakdo poskusi ugotoviti potek katere izmed njegovih raziskav. Film o Goetheju je predstavil njegovo \u017eivljenje, strast do zbiranja, prijateljstvo s Schillerjem in \u017eivljenje po smrti \u017eene. <\/span><\/p>\n

\"Grad\"<\/a>

Residenzschloss<\/p><\/div>\n

Maja je zagotovila, da ji ni bilo \u010disto ni\u010d hudega po\u010dakati in ko sva midva z Ajdo odkorakala v prostore gradu, se ji je tako v senci na travniku nad reko Ilm pridru\u017eila tudi \u017diva. V gradu, ki je bil ve\u010d kot petsto let vojvodska rezidenca, je sedaj muzej. Bolje re\u010deno, galerija. <\/span><\/p>\n

\"Sakralna<\/a>

Sakralna umetnost iz Th\u00fcringena<\/p><\/div>\n

\u0160tevilne slike in kipi v treh nadstropjih ka\u017eejo umetnost v treh obdobjih \u2013 od srednjega veka do baroka, v \u010dasu Goetheja in od Weimarske slikarske \u0161ole do umetnosti okoli leta 1900. Seveda z Ajdo nisva nikakr\u0161na poznavalca. Ustavila sva se pri tistih eksponatih, ki so se nama zdeli zanimivi. <\/span><\/p>\n

\"Sobane<\/a>

Sobane nekdanje rezidence<\/p><\/div>\n

Ni naju zanimalo kak\u0161no zgodbo je pletel umetnik, sva jo tokrat napisala kar sama. Posebej zanimive so sobane, danes bolj ali manj prazne, neko\u010d pa, impozantne in razko\u0161ne, verjetno polne \u017eivljenja plemenite gospode. Ko sva pri\u0161la iz gradu, sva posedela v prijetni senci, potem pa so nam za\u010deli \u017eelod\u010dki tuliti alarm. <\/span><\/p>\n

\"Doma\u010de<\/a>

Doma\u010de je, doma\u010de...<\/p><\/div>\n

Ker je bilo do kak\u0161ne otrokom tako za\u017eeljene restavracije, ki se za\u010dne z Mc predale\u010d, so bile spet na sporedu klobasice. Resda skoraj \u0161e enkrat dra\u017eje, kot dan poprej, a tokrat sta prodajalca tudi med seboj govorila kleno nem\u0161\u010dino. In to se seveda pla\u010da. Garantirano made in Germany. <\/span><\/p>\n

\"Cerkev<\/a>

Cerkev sv. Petra in Pavla<\/p><\/div>\n

Ajda je raje poskusila pomfri, potem pa smo \u0161li mimo cerkve Sv. Petra in Pavla, ki je bila na na\u0161e skupno zadovoljstvo \u0161e pol ure zaprta, pod gradom, mimo mestnega arhiva in \u010dez mosti\u010dek. V izviru, ki je bil videti kot malo ve\u010dji bazen\u010dek, so \u010dofotali otroci in dekleti sta bili takoj zraven. <\/span><\/p>\n

\"Izvir\"<\/a>

Izvir<\/p><\/div>\n

Pa tudi midva z Majo sva si shladila noge in po\u010divala, dokler dekleti nista prijuri\u0161ali povedat, da sta v sosednjem grmovju opazili ka\u010do. Ker imajo morebiti v Nem\u010diji za razliko od doma\u010dih krajev kak\u0161ne grozno stupene ka\u010de klopota\u010de, je \u0161la Maja pogledat to \u010dudo. Malo ve\u010dja vezalka, \u0161nirnca po doma\u010de, se je skrivala nekje ob robu vode, nedvomno dale\u010d bolj prestra\u0161ena kot mi. <\/span><\/p>\n

\"Goethejeva<\/a>

Goethejeva hi\u0161a v Park an der Ilm<\/p><\/div>\n

Ubrali smo pot do Goethejeve hi\u0161e v parku, si na hitro pogledali nekaj predmetov, ki spominjajo na pesnika ter vrt ob hi\u0161i, potem pa zavili \u010dez park nazaj proti mestu. Na robu smo se na kratko spustili \u0161e v podzemlje. Rove so v nekak\u0161en konglomerat izkopali sprva zaradi vode za izdelavo piva, med drugo svetovno vojno pa je bilo to predvsem zakloni\u0161\u010de. Danes je bolj geolo\u0161ki muzej. <\/span><\/p>\n

\"Podzemlje<\/a>

Podzemlje Weimarja<\/p><\/div>\n

\n

Samostojno si je mo\u017eno ogledati manj\u0161i del rovov, dalj\u0161a tura pa je mo\u017ena le z vodi\u010dem. Nas je krepko zeblo \u017ee po nekaj minutah v jami, zato je kak\u0161en dalj\u0161i izlet pod park Ilm seveda odpadel. Sprehodili smo se do starega pokopali\u0161\u010da, kjer so v grobnici F\u00fcrstengruft pokopani \u0161tevilni pomembne\u017ei Weimarske vojvodske hi\u0161e. Poleg njih sta v grobnici \u0161e dva lesena sarkofaga. <\/span><\/p>\n

\"Krsti<\/a>

Krsti <\/p><\/div>\n

V enem le\u017eijo posmrtni ostanki pisatelja Goetheja. Drugi, ki naj bil Schillerjev, pa je prazen. Nih\u010de namre\u010d ne ve, kje le\u017eijo ostanki tega pesnika. <\/span>Zakaj torej sarkofag? Morebiti tako zelo verjamejo, da ga bodo neko\u010d na\u0161li. Mimo grobov Goethejeve dru\u017eine smo se vra\u010dali proti izhodu, zavili do Frauneplana in nazaj proti avtodomu. <\/span><\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled iz grobnice<\/p><\/div>\n

V bli\u017eini Shillerjeve hi\u0161e smo se lo\u010dili. Maja in \u017diva sta imeli pohajkovanja po mestu dovolj in sklenili sta, da odrineta kuhat. Midva z Ajdo sva si ogledala pisateljevo hi\u0161o z vrsto njegovih osebnih predmetov, predmetov njegove dru\u017eine, tako \u017eene kot otrok. <\/span>Posebej zanimiva je bila interaktivna predstavitev \u017eivljenja v \u010dasu pesnikovega bivanja. Bolj od dale\u010d sva pokukala proti razstavi Leise Superlative, potem pa spet pogledala na son\u010dno svetlobo.<\/span><\/p>\n

\"Kuhinja<\/a>

Kuhinja v Schillerjevi hi\u0161i<\/p><\/div>\n

Med najinim sprehodom po muzeju se je za\u010dela nogometna tekma na svetovnem prvenstvu. Ulice so bile dokaj prazne, le ko je bil gol, se je to sli\u0161alo po celem mestu. In glede na vpitje, je \u0161lo Nem\u010diji kar dobro. Zavila sva do Wittumspalais, soban, kjer je neko\u010d okoli svoje okrogle mize v zeleni sobi goste iz umetni\u0161kega in intelektualnega sveta sprejemala kneginja Anna Amalia. <\/span><\/p>\n

\"Mali<\/a>

Zeleni salon<\/p><\/div>\n

Skoraj vsaka soba je bila druga\u010dne barve in ve\u010dinoma so se po barvah svojih sten tudi imenovale. Zeleni salon, modri salon, prvi in drugi rde\u010di salon. Poleg tega je mo\u017eno videti delovni kabinet, spalnico s posteljo v kateri je kneginja leta 1807 zapustila ta svet, jedilnico, malo glasbeno sobo. <\/span><\/p>\n

\"Banketna<\/a>

Banketna dvorana<\/p><\/div>\n

Na poti nazaj proti avtodomu, sva se ustavila \u0161e v muzeju Bauhaus, toliko, da sva izvedela, da Nem\u010dija vodi \u017ee z 2 proti <\/span>0 in<\/span> da torej Angle\u017eem res slabo ka\u017ee. Film o tej oblikovalski smeri, ki si jo Weimar ljubosumno lasti kot svojo, naju ni posebej pritegnil. <\/span><\/p>\n

\"Muzej<\/a>

Muzej Bauhaus<\/p><\/div>\n

Le toliko sva videla, da so \u0161tudenti tu \u017eiveli skoraj bosi in bolj la\u010dni kot siti. Hm, ma\u010dehovski odnos se torej Weimarju danes ma\u0161\u010duje. Eksponati so razstavljeni v le eni, malo ve\u010dji sobi, tako da sva bila hitro naokoli. Zanimiv \u0161ah, igra\u010de, posoda, zibka, stoli, nekaj \u010dudnih skulptur. <\/span><\/p>\n

\"Rote<\/a>

Rote Ampel<\/p><\/div>\n

Tudi prav, midva sva bila \u017ee la\u010dna, zato sva za\u0161ibala proti kosilu, ki naju je \u010dakalo. Ko sva pojedla, so sledile \u0161e hitre zadnje priprave in \u017ee smo navigirali proti avtocesti. Ta nas je mimo Jene vozila najprej v smeri Dresdna, potem pa smo presko\u010dili na 9-ko in ji sledili mimo Leipziga skoraj do Potsdama. <\/span><\/p>\n

\"Trabi\"<\/a>

Trabi<\/p><\/div>\n

Nekaj lokalne ceste nas je pripeljalo do mesta, kjer gne\u010de sicer ni bilo, zato pa potrebna previdnost, da na kri\u017ei\u0161\u010dih zavije\u0161 prav. Nam je uspelo, \u010disto prav smo pripeljali do parkiri\u0161\u010da in avtodom postavili v dru\u017ebo \u0161e treh drugih (N52.407340 E13.045674, pono\u010di zastonj, \u010dez dan do pet evrov, brez oskrbe). <\/span><\/p>\n

\"Pod<\/a>

Pod dvorcem Sanssouci<\/p><\/div>\n

Med tem, ko se je Maja odlo\u010dila, da malo po\u010dije, \u017diva pa je skakala pred avtodomom, sva midva z Ajdo od\u0161la na sprehod. \u0160la sva proti dvorcu Sanssouci, ki je bil od parkiri\u0161\u010da oddaljen le nekaj minut hoje. Spustila sva se ob terasah do fontane.
\n<\/span><\/p>\n

\"Nova<\/a>

Nova pala\u010da<\/p><\/div>\n

Ugledala sva Novo pala\u010do in ker je bilo dneva \u0161e dovolj, zavila proti njej. <\/span>Med hojo, ki jo je kar za dober kilometer, sva na levi zagledala Kitajski paviljon in na desni Oran\u017eerijo. Bila sva \u017ee malo utrujena, pa se nisva dala. Poti je bilo namre\u010d z vsakim korakom manj.
\n<\/span><\/p>\n

\"Pod<\/a>

Pod Oran\u017eerijo<\/p><\/div>\n

Ker smo park po dolgem in po\u010dez prehodili \u017ee pred petimi leti, sva tako bolj ali manj obujala spomine. Ajda je sicer \u017ee marsikaj pozabila. Bo potrebno doma ponovno pogledati slike in film o na\u0161em obisku Berlina in Potsdama pred leti. <\/span><\/p>\n

\"Oran\u017eerija\"<\/a>

Oran\u017eerija<\/p><\/div>\n

Pri Novi pala\u010di sva zasli\u0161ala zvoke glasbe. Na dvori\u0161\u010du je ravno potekal koncert, pripravljali so se tudi pirotehniki, da kasneje, ko se bo zno\u010dilo, zvokom dodajo \u0161e barvo. Malo sva poslu\u0161ala, potem pa sta naju pozna ura in roj komarjev pregnala nazaj. <\/span><\/p>\n

\"Mlin\"<\/a>

Mlin<\/p><\/div>\n

Zavila sva proti Oran\u017eeriji, se vzpela do nje in se nato mimo mlina in dvorca vra\u010dala proti avtodomu. Kar lep sprehod je bil. Utrujenost dneva je po toplem \u010daju iz bli\u017enje lipe in nekaj presticah zahtevala svoj davek. Dekleti sta zaspali, midva pa sva \u0161e malo vegetirala ob ra\u010dunalniku in knjigi, potem pa tudi izginila v posteljo.<\/span><\/p>\n

\"Dvorec<\/a>

Dvorec Sanssouci ob igri svetlobe in senc<\/p><\/div>\n

BERLIN \u2013<\/strong> 28.6.2010<\/span><\/strong> \u2013 Jutro ni bilo ve\u010d mlado, ko smo se kon\u010dno spravili iz postelj in bili pripravljeni na vo\u017enjo v Berlin. Navigacija je pomagala, da smo se iz Potsdama izvili brez ve\u010djih te\u017eav, ravna in prazna cesta pa nas je nato vodila proti glavnemu mestu. <\/span>Spet smo sledili navigaciji, te\u017eav ni bilo, promet je bil kljub jutranji konici povsem teko\u010d, le pri kak\u0161nem semaforju se je malo ustavilo. <\/span><\/p>\n

\"PZA<\/a>

PZA Steinbock in sin<\/p><\/div>\n

Pa ni\u010d pretresljivega, \u0161e v Ljubljani je po navadi ve\u010dja gne\u010da. Koordinate so bile to\u010dne, brez te\u017eav smo na\u0161li po\u010divali\u0161\u010de za avtodome in parkirali (N52.499240 E13.399388, 16 evrov na no\u010d, \u010de ostane\u0161 zadnji dan do ve\u010dera 8 evrov, vsa oskrba). <\/span><\/p>\n

\"Reka<\/a>

Reka Spree<\/p><\/div>\n

Prijavil sem se in izvedel, da so cene, predvsem za popoldan naslednjega dne, res tak\u0161ne, kot so mi povedali. Ni\u010d kaj poceni, a to je le glavno mesto in povsem v bli\u017eini centra druga\u010de ne gre. Pozajtrkovali smo, potem pa vzeli vsak svojo skirco in se odganjali v smeri Alexandrovega trga. <\/span><\/p>\n

\"Berlinski<\/a>

Berlinski medvedek pred Nikolajevo cerkvijo<\/p><\/div>\n

\u0160e pred njim smo zavili v Nikolajevo \u010detrt, si iz vhoda pogledali Nikolajevo cerkev in slikali kip medveda. Mimo mestne hi\u0161e smo zavili do Neptunove fontane, posedeli pred njo in se ozirali po televizijskem stolpu, nato pa sva se z Ajdo sprehodila po Marijini cerkvi. <\/span><\/p>\n

\"Neptunova<\/a>

Neptunova fontana na Alexanderplatzu<\/p><\/div>\n

Pre\u010dkali smo cesto in vstopili v Sea Life center. \u0160li smo mimo akvarijev, s predstavljenim \u017eivljem iz ve\u010d nem\u0161kih rek in jezer, iz pristani\u0161\u010da v Hamburgu, severnega morja. Ob tem smo izpolnjevali kviza, punci otro\u0161kega, midva z Majo pa za eksperte. Kaj pa drugega\u2026 <\/span><\/p>\n

\"Pfeilschwanzkrebs\"<\/a>

Pfeilschwanzkrebs<\/p><\/div>\n

Seveda ne sme manjkati bazen\u010dek, kjer se je \u017eivali mo\u017eno dotikati. Predvsem morske zvezde, vetrnic, celo nekaj rakov se je skrivalo v svojih lupinah. Ob tem je navedenih vrsta podatkov, ki nedvomno presenetijo. Tak\u0161na je \u017ee ugotovitev, da so hobotnice poleg tega, da imajo tri srca, osem \u00bbrok\u00ab in celo modro kri, tudi ravno tako pametne kot \u010dlovekov najbolj\u0161i prijatelj. <\/span><\/p>\n

\"Dotik<\/a>

Dotik morske zvezde<\/p><\/div>\n

Nov je paradi\u017e morskih konji\u010dkov, ena glavnih zvezd pa so tudi tukaj skati in morski listi. Seveda se je v prehodu skozi podvodni tunel nad nami zapeljal tudi kak\u0161en morski pes, manjkati pa ne smejo niti Nemo in njegovi prijatelji. Ko smo bili rib \u017ee kar malo siti, pa nas je \u010dakal \u0161e vrhunec, Aquadom. <\/span><\/p>\n

\"Listnati<\/a>

Listnati morski zmaj<\/p><\/div>\n

To je petindvajset metrov visok vodni valj, kjer v milijon litrih vode \u017eivi preko 1500 morskih rib. Vzpon skozi notranjost valja poteka z razglednim dvigalom, ki je menda najpo\u010dasnej\u0161e na svetu. \u010ce ne bi skozi steklene stene videl notranjih oken hotelskih sob, bi si lahko celo predstavljal, da si v podmornici sredi oceana. <\/span><\/p>\n

\"Aquadom\"<\/a>

Riba in skoraj milijon litrov vode<\/p><\/div>\n

Ob vzponu in spustu sli\u0161i\u0161 marsikaj zanimivega o posameznih ribah, izve\u0161, kak\u0161na je njihova povpre\u010dna starostna doba, katera je najbolj inteligentna in katera najbolj zabita. Verjetno bolj tako, za \u0161tos. Spet na dnevni svetlobi smo od\u0161li proti stolnici, si jo ogledali od zunaj. <\/span><\/p>\n

\"Aquadom\"<\/a>

Aquadom<\/p><\/div>\n

Noter nismo hodili, saj smo si jo dobro predstavljali \u0161e izpred nekaj let. Mimo nas so prav te\u010dno hodile bera\u010dice in s kak\u0161nim listkom v roki prosile marsikaj. Niso nas prepri\u010dale. Po aveniji Unter den Linden smo \u0161li mimo spomenika Frideriku velikemu in opomina na vse vrste terorja in nasilja Neue Wache proti Brandenbur\u0161kim vratom. <\/span><\/p>\n

\"Stolnica<\/a>

Stolnica in televizijski stolp na Alexanderplatzu<\/p><\/div>\n

Malo smo \u017ee pogledovali, kje bi nasitili \u017eelod\u010dke. Pa otrokom ljubega dvojnega zlatega loka ni bilo videti, je bil pa pred nami vhod v muzej Madame Tussauds. Sprehod med zvezdniki in slikanje z njimi sta bila prav zabavna. <\/span><\/p>\n

\"Liza<\/a>

Liza v kabareju<\/p><\/div>\n

Seveda je to nem\u0161ka verzija muzeja, zato je upodobljenih kar nekaj zvezdnikov iz Nem\u010dije. Pa nas to ni motilo. Hodili smo mimo zgodovinskih osebnosti, politikov, glasbenikov in pevcev. Ajda je nastopila na tiskovni konferenci z Angelo Merkel, se slikala z Barackom Obamo, Majo pa smo postavili poleg pape\u017ea. <\/span><\/p>\n

\"Na<\/a>

Na obisku v Vatikanu<\/p><\/div>\n

Kako se nad Ajdinim igranjem klavirja mr\u0161\u010di celo Beethowen, bo treba pokazati u\u010diteljici klavirja, o\u010diju pa je psihoanalizo naredil sam Freud. Marlene Dietrich \u017eal danes ni bilo na spregled, pa saj je svoje \u010dare razkrivala v kabareju \u017ee Liza Minelli. Slikanje ob Merlin Monroe, ko piha pod kiklo, je bilo pa \u0161e posebej zabavno. <\/span><\/p>\n

\"Punca,<\/a>

Punca, takoj domov, pa vadit!<\/p><\/div>\n

Seveda sem se jaz hotel slikati z Romy Schneider, ki je bila v obleki iz filma o Sisi. Videli smo, kako kipi nastajajo in se nato potopili v svet \u0161porta, kjer je bilo mo\u017eno streljati na gol in poskusiti, kako hitre reflekse ima\u0161. Dekleti sta kar obvladali. <\/span><\/p>\n

\"Psihoanaliza<\/a>

Psihoanaliza je pokazala presenetljive stvari...<\/p><\/div>\n

Tu sta bila <\/span>tudi svet televizije in popa, kjer smo dokazali, da je bilo v skupini The Beatles v resnici pet \u010dlanov. Zakaj najpomembnej\u0161ega vedno zamol\u010dijo, nam ni znano. Morebiti, ker ni bila pravega spola. Za vrhunec poskrbijo zvezde iz Hollywooda. <\/span><\/p>\n

\"Kdo<\/a>

Kdo je pravi in kdo lutka?<\/p><\/div>\n

Maja je sicer pogledovala proti Will Smithu, toda kon\u010dno se ji je srce najbolj ogrelo za Robija Williamsa in stisnila se je k njemu. \u010ce bi bil le malo toplej\u0161i, si je zagotovo mislila. Iz muzeja smo \u0161li do Brandenbur\u0161kih vrat in na klopci malo po\u010dili.
\n<\/span><\/p>\n

\"Adijo,<\/a>

Adijo, jest ostanem tukaj...<\/p><\/div>\n

Ob za sever Nem\u010dije vsekakor pretirani vro\u010dini smo se odlo\u010dili, da ne hodimo gledat do parlamenta, kak\u0161na je gne\u010da za vstop. Sploh pa smo bili v stekleni kupoli \u017ee ob na\u0161em prej\u0161njem obisku. <\/span>Mimo \u017eidovskega spomenika smo \u0161li do Potsdamer Platza, kjer sem kar pred hotelom Carlton vpra\u0161al, kje je McDonalds.
\n<\/span><\/p>\n

\"Kvadrilja<\/a>

Kvadrilja na Brandenbur\u0161kih vratih<\/p><\/div>\n

Z napotki smo ga na\u0161li brez te\u017eav in lakote ni bilo ve\u010d. Ve\u010d kot polni \u017eelodci sta dekletoma seveda pomenili igra\u010dki iz sveta grdobca Shreka. In pa zabava, ki nas je ravnokar \u010dakala. <\/span>Do Sony centra ni bilo ve\u010d dale\u010d, tam pa je Legoland Discovery Centre.
\n<\/span><\/p>\n

\"Spomenik<\/a>

Spomenik umorjenim \u017eidom Evrope<\/p><\/div>\n

Sestavljali smo avtomobil\u010dke in se z njimi pomerili na hitrostni progi in skakalnici, v Fabriki videli, kako se delajo Lego kocke in dobili vsak svojo, \u0161li na ekspedicijo v d\u017eunglo in si ogledali oba filma v 4D tehniki. <\/span>Zmaj je res bolj po\u010dasne sorte, ladjice, ki jih vozi\u0161 po bazenu kot pravi kapitan, pa \u0161e kako zanimive. <\/span><\/p>\n

\"Sony<\/a>

Sony center<\/p><\/div>\n

Ura je bila kar prehitro sedem, ko zapirajo in \u017ee smo \u0161ibali nazaj proti avtodomu. Med tem, ko sta dekleti pogledali risanko, sva \u0161la z Majo do trgovine. Ko sva se vrnila, sem napolnil \u010disto vodo in s pomo\u010djo deklet izpraznil odpadno. Pri ve\u010derji nismo bili kar ni\u010d prave volje in tudi nadaljevanje je bilo bolj kisle sorte. Stu\u0161irali smo se, potem pa izginili v posteljo.<\/span><\/p>\n

\"Legoland<\/a>

Legoland Discovery Centre<\/p><\/div>\n

TEHNI\u010cNI MUZEJ \u2013<\/strong> 29.6.2010 <\/span><\/strong>\u2013 Jutro je za nekatere od nas spet pri\u0161lo prezgodaj. Ker prej\u0161nji ve\u010der ni bilo \u010dasa, smo se morali odlo\u010diti, kako zastaviti dan. Dekleti sta bili navdu\u0161eni nad odhodom v tehni\u010dni muzej, zatorej je bila odlo\u010ditev jasna. Zajtrk in s skircami proti muzeju. <\/span><\/p>\n

\"Bi<\/a>

Bi ta \u0161el na na\u0161 gumenjak?<\/p><\/div>\n

\u0160e prej sem preveril, do kdaj moramo zve\u010der oditi. Pa me je uslu\u017ebenec potola\u017eil, da moram itak pla\u010dati \u0161e pol dneva, potem pa je vseeno ali gremo ob osmih ali devetih. Prima. Ko smo pri\u0161li do muzeja, je bilo okoli vhoda polno mladine. Blagajni\u010darka me je opozorila, da zna biti v science centru zjutraj gne\u010da, zato smo \u0161li najprej v muzej. <\/span><\/p>\n

\"Legenda\"<\/a>

Legenda<\/p><\/div>\n

Oddali smo skirce in se podali med ladje, ladijske stroje, jadrnice, torej bolj ali manj vse, kar plava na vodi. Med drugim se mi je mali izvenkrmni motor zdel nekam znan. K\u00f6nig, toda \u010disti legendarni Tomos 4. Pojasnilo na tabli in pogled na tablico na motorju sta povedala vse. Tomosov izvozni model. <\/span><\/p>\n

\"Ein<\/a>

Ein Mann U-Boot<\/p><\/div>\n

V naslednjem nadstropju smo izvedeli vse o legendah, povezanih z morjem in marsikaj o navigaciji. Celo delovanje sekstanta je zelo nazorno predstavljeno. Muzej je poln interaktivnih predstavitev, prilagojenih otrokom, tako da je predvsem zanje to res pravi dogodek. <\/span><\/p>\n

\"Igra<\/a>

Igra in uk<\/p><\/div>\n

Ustavili smo se \u0161e v igralnici, potem pa od\u0161li raziskovat letalstvo. Od njegovih za\u010detkov, bolj balonarskih in zmajarskih, do Nem\u0161ke Luftwaffe z vrsto letal in raket, pa do za\u010detkov civilnega prometa. Da vse ni bilo vedno tako, kot so si Nemci zamislili, ka\u017ee precej zmahana Stuka (Junkers Ju 87). <\/span><\/p>\n

\"Junkers<\/a>

Junkers Ju 87<\/p><\/div>\n

Za konec pa seveda vesolje in kamen iz Lune. V starej\u0161i stavbi smo si pogledali zgodovino tekstilstva, tiskarstva, radia in televizije. Potem pa mimo zgodovine \u017eeleznic, vse od lesenih rudni\u0161kih vozi\u010dkov do silnih parnih kolosov pri\u0161li v del muzeja, ki predstavlja izdelavo nakita, kov\u010dkov in zgodovino fotografije in filma. Zelo zanimivo, pou\u010dno in v\u010dasih tudi\u2026krvavo. <\/span><\/p>\n

\"Zgodovina<\/a>

Zgodovina televizije<\/p><\/div>\n

Mo\u017eno si je namre\u010d ogledati tudi kopijo originalnega posnetka obglavljenja Marije Stuart. \u0160e trenutek prej lepa dama, potem pa rabelj \u017ee maha z njeno glavo. So \u017ee bolje burleske, prve so prikazovali tako, da so bile posamezne scene na stotinah listkov, vezanih naokoli in stroj jih je ob vrtenju ro\u010dice listal. <\/span><\/p>\n

\"Od<\/a>

Od camere obscure do digitalnih dni<\/p><\/div>\n

Med fotoaparati z obvezno camero obscuro in nato celotno paleto do dana\u0161njih digitalnih \u010dudes je bil posebej zanimiv primerek, ki so ga golobom pritrdili na prsi. Stvar je delovala in na posnetku so poleg mesta na trdnih tleh vidna tudi golobova krila. Mimo lokomotiv smo zavili na dvori\u0161\u010de, kjer je tudi prostor za piknik. <\/span><\/p>\n

\"Zgodovina<\/a>

Zgodovina \u017eeleznic<\/p><\/div>\n

Pivovarna je bila sprva videti zaprta, ko pa smo na piknik prostoru pred njo pomalicali, je \u017diva \u017ee ugotovila, da se da po pol\u017eastih stopnicah priti na njeno streho. Vrata v zgornjem nadstropju so bila odprta, tako da smo si \u0161li pogledat, kako se vari pivo. Pa \u0161e sami nismo bili. <\/span><\/p>\n

\"V<\/a>

V pivovarni je vse, samo piva ne!<\/p><\/div>\n

Ob predstavitvi vseh faz proizvodnje piva smo ugotavljali, da Nemci niso ravno podjetni. \u010ce bi bili, bi povsem na koncu nekdo prodajal kriglo dobrega piva. Pa ni bilo z osve\u017eitvijo ni\u010d. Zatorej smo se odpravili proti izhodu, pobrali skirce v garderobi in zavili proti Science centru. Po na\u0161e bi rekli hi\u0161a eksperimentov. V ve\u010d nadstropjih. <\/span><\/p>\n

\"Science<\/a>

Science Center Spectrum<\/p><\/div>\n

Eksperimenti so nas navdu\u0161ili, malo manj pa tabla, ki prikazuje podobne ustanove po Evropi. Na\u0161e hi\u0161e eksperimentov namre\u010d na zemljevidu ni bilo. Ob razli\u010dnih poskusih smo se sre\u010devali s svetom barv, svetlobe, tonov in zvoka, elektrike, radioaktivnosti, mehanike. <\/span><\/p>\n

\"Razli\u010dni<\/a>

Razli\u010dni vzvodi<\/p><\/div>\n

Dekleti sta v svetu zabavne znanosti seveda neizmerno u\u017eivali, midva z Majo pa komaj kaj manj. Eksperimenti so si sledili en za drugim, gujsali smo se, merili, tekmovali, posku\u0161ali in se ob tem seveda tudi u\u010dili. Ustvarili smo strelo, vrtinec v vodi, dvignili balon v zrak in se pogovarjali po ve\u010d kot trideset metrov dolgi cevi. Takoj so padle pripombe o dobrih in slabih straneh napeljave tak\u0161nega telefona doma. <\/span><\/p>\n

\"Le<\/a>

Le koga poskusi bolj zanimajo?<\/p><\/div>\n

Zvoki, ki so prihajali iz razli\u010dnih elektronskih naprav so nam \u0161li skozi u\u0161esa. In kdo bi si mislil, da imajo tudi hi\u0161ko, kjer se \u2013 navidezno seveda \u2013 vrti\u0161 kot v centrifugi. Huje kot v Gardalandu je bil komentar deklet. Ko je ura odbila \u0161tiri, je bil \u010das za odhod. Danes smo namre\u010d imeli \u0161e na\u010drte. <\/span><\/p>\n

\"\u010crna<\/a>

\u010crna luknja<\/p><\/div>\n

Spet smo za\u010deli priganjati skirce, tokrat proti Potsdamer Platzu. Tam smo zavili do Legoland Discovery centra, saj so nam od v\u010deraj ostali \u0161e neporavnani ra\u010duni. Fabrika nas je videla kar dvakrat, punci sta dobili dobropisa za graviranje kock in s tem spomin\u010dek na obisk, pogledali smo si Miniland, \u0161li v kino. <\/span><\/p>\n

\"Spopad<\/a>

Spopad piratov<\/p><\/div>\n

Ob tem se je \u017divi pripetila nezgoda, saj se ji je med tekom proti dvorani zasukala japonka in nataknila se je na \u017eebelj, ki je dr\u017eal trakce. Made in China, nedvomno. Ko je pri\u0161la do sede\u017ea, je kri \u017ee lila. Z Majo sta takoj od\u0161li ven in z dvema zgro\u017eenima uslu\u017ebenkama \u010dez rano nalepili obli\u017e. Konec dober, vse dobro. <\/span><\/p>\n

\"Miniland\"<\/a>

Miniland<\/p><\/div>\n

Dekleti sta sestavljali avtomobile in z njimi tekmovali, \u0161li smo v delavnico, kjer smo izdelali skrinjo za spravilo zakladov. Bilo je kar zabavno, dekleti sta si prislu\u017eili tudi diplomo. Midva z Majo pa ni\u010d. Krivica pa taka. Malo pred sedmo smo \u017ee poganjali skiroje nazaj proti avtodomu. A malo okoli riti. \u0160li smo namre\u010d proti Fiedrichstrasse in po njej mimo Check Point Charlija. <\/span><\/p>\n

\"Vsak<\/a>

Vsak mo\u0161ki lahko da gol!<\/p><\/div>\n

Na po\u010divali\u0161\u010du smo se \u0161e oskrbeli z vodo, naredili ve\u010derjo in poravnali zahtevano ceno, potem pa peljali na\u0161emu naslednjemu cilju nasproti. Gne\u010de v mestu ni bilo, brez te\u017eav smo peljali prav skozi center proti severu, smer Federow. Cesta je bila tudi naprej prazna, dva obvoza zaradi del na cesti in pa predvsem potrebna previdnost zaradi \u0161tevilne divjadi ob cesti. <\/span><\/p>\n

\"Check<\/a>

Check Point Charlie<\/p><\/div>\n

Kadar Maja ni spala, je na vsake toliko pomignila, da je bila spet kak\u0161na srna za cesto. V vasici Federow smo parkirali in ugotovili, da je parking pla\u010dljiv le podnevi (N53.483900 E12.759333, tri evre na dan, pono\u010di zastonj, brez oskrbe, poleg pla\u010dljivo strani\u0161\u010de). Tudi prav, kdo bi se razburjal. Ura je bila \u017ee blizu polno\u010di. Kaj je torej sledilo, se ve. <\/span><\/span><\/p>\n

NARODNI PARK M\u00dcRITZ \u2013<\/strong> 30.6.2010<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj sem najprej sam, potem pa \u0161e z Majo, ko je kon\u010dno sprejela dejstvo, da bo potrebno vstati, prou\u010dil pregledno karto parka in pohodni\u0161kih poti. <\/span><\/p>\n

\"800<\/a>

800 letna lipa<\/p><\/div>\n

Ker se nama je zdelo, da bi znalo biti v bli\u017eini vasice Speck ve\u010d zanimivega, smo se odpeljali po dokaj ozki cesti nekaj kilometrov naprej do tja. Najprej nisem vedel, kje je obljubljeno parkiri\u0161\u010de, potem pa mi je doma\u010din pokazal pravo smer. <\/span><\/p>\n

\"Staro<\/a>

Staro in mlado<\/p><\/div>\n

Za cesto smo parkirali (N53.438264 E12.839878, brezpla\u010dno, brez oskrbe, poleg pla\u010dljivo strani\u0161\u010de), malo gruntali, da preve\u010d visimo, potem pa prestavili avtodom \u0161e malo naprej. Povsem naravnost, senca, kaj bi \u0161e \u017eelel ve\u010d. Z dekletoma sem \u0161el pogledat 800 letno lipo. Presneto, leta so se ji \u017ee kar poznala. Malce ve\u010d anti-age kremic bi bilo treba v preteklosti. Sedaj je pa prepozno. <\/span><\/p>\n

\"Jelen\u010dkova<\/a>

Jelen\u010dkova pot<\/p><\/div>\n

Dana\u0161nji dan je bil namenjen sprehodom. Za prvo pot smo si izbrali rde\u010do jelenovo pot, dolgo \u0161tiri kilometre in pol. Iz vasi smo se vra\u010dali do parkiri\u0161\u010da pred vasjo, ki sem ga ob prihodu povsem spregledal. Pa mi ni bilo \u017eal, je bilo na soncu, sence komaj za vzorec. <\/span><\/p>\n

\"Osamelec<\/a>

Minevanje<\/p><\/div>\n

Ob travnikih, mimo biv\u0161e prekajevalnice rib smo stopali po precej mivkasti cesti. Mivka je tu sploh precej obi\u010dajna, za pe\u0161ce ni te\u017eav, kolesarji pa se po njej precej bolj lovijo. Na odcepu za razgledi\u0161\u010de smo \u0161li do Hofseeja, na njem se je pozibavalo nekaj pti\u010dev, na drugi strani so se celo kopali. Mogo\u010de bi pa mi tudi\u2026ko pridemo nazaj. <\/span><\/p>\n

\"Ob<\/a>

Ob Hofseeju<\/p><\/div>\n

Vrnili smo se do razpotja, pobrali nekaj nenavadnega stopljenega stekla \u010dudnih oblik in \u0161li po gozdu ob potoku proti M\u00fchlenseeju. Potoke so naredili ljudje pred leti, da bi voda iz vi\u0161e le\u017ee\u010dih jezer poganjala mlinska kolesa. <\/span><\/p>\n

\"M\u00fchlensee\"<\/a>

M\u00fchlensee<\/p><\/div>\n

Ko so pretok pred leti ustavili, se je vodna gladina v nekaterih jezerih mo\u010dno dvignila, kar je imelo za posledico izumrtje dreves, ki so prej rasla na obali. Njihova mrtva debla \u0161trlijo iz jezera in so videti prav \u017ealostno. Dekleti sta bili sprva zelo veseli, ko sta opazili klopco, ko pa so se okoli za\u010deli preganjati komarji, niti prevajanja podatkov na pojasnilni tabli nista ve\u010d hoteli poslu\u0161ati. Razumljivo.<\/span><\/p>\n

\"Cvet\"<\/a>

Cvet<\/p><\/div>\n

Nietingsee smo komaj opazili, saj je mo\u010dno zara\u0161\u010deno, sem pa ob hoji po stezi prestra\u0161il ka\u010do. Kdo se je koga bolj ustra\u0161il, po pravici povedano, ne vem. Zadnji del poti do parkiri\u0161\u010da te\u010de po gozdni cesti, polni kremena, borovci so dajali le malo sence. <\/span><\/p>\n

\"Klopota\u010da\"<\/a>

Klopota\u010da<\/p><\/div>\n

Bil je \u010das za kosilo. Med pripravo sem od\u0161el do Hofseeja pogledat, \u010de bi bilo res primerno za kopanje. \u010cez travnik sem pri\u0161el do obale, vendar na lesenem pomolu in okoli njega tokrat ni bilo nikogar. Jezero zanesljivo ne bi dobilo modre zastave, voda je bila \u0161e najbolj podobna kakavu. Ko sem o tem poro\u010dal damam, so samo zavihale nos in kopanje \u010drtale s seznama dana\u0161njih aktivnosti. <\/span><\/p>\n

\"Valovanje\"<\/a>

Valovanje<\/p><\/div>\n

Pojedli smo in bili tako skoraj pripravljeni za nadaljnje raziskovanje okolice. Skoraj pa zato, ker je vedno treba pripraviti \u0161e to in ono, za Majo nujno potrebno, zame vedno prepo\u010dasi. Merjasec je bil znamenje te poti. Nekje je pisalo, da je dolga kilometer in pol, drugje so zagotavljali, da jo je \u0161e za kilometer ve\u010d. <\/span><\/p>\n

\"Pristerb\u00e4ker<\/a>

Pristerb\u00e4ker See<\/p><\/div>\n

Mi smo podobno kot Mojster Miha sami sebi zagotovili, da bomo zmogli, in vzeli pot pod noge. \u0160li smo skozi vas in na njenem robu zavili v gozd. Nismo \u0161e dolgo hodili, ko smo bili \u017ee pri odcepu poti za Pristerb\u00e4ker See. Seveda bi ga ne hoteli zamuditi, do razgledi\u0161\u010da tudi ni bilo pretirano dale\u010d. <\/span><\/p>\n

\"Leseni<\/a>

Leseni pomol ob robu jezera<\/p><\/div>\n

Leseni pomol in klopi so bili kot nala\u0161\u010d za pogled na jezero in popoldanski po\u010ditek. Na soncu je bilo tako prijetno, da me je kmalu zmanjkalo. Ko sem spet pri\u0161el k sebi, se je takoj razvila burna debata o tem ali sem smr\u010dal ali ne in koliko je to motilo \u017eivelj v naravnem parku. <\/span><\/p>\n

\"Lepota\"<\/a>

Lepota<\/p><\/div>\n

Vrnili smo se na merja\u0161\u010devo pot in sledili oznakam proti K\u00e4flingsbergu in stolpu, ki stoji na njem. Ob poti so bile stalno table, ki so opozarjale, da je hoja izven poti nevarna zaradi ostankov eksplozivnih sredstev. Na drugi strani hriba je bilo pred leti namre\u010d voja\u0161ko vadbi\u0161\u010de. <\/span><\/p>\n

\"Zillmannsee<\/a>

Zillmannsee - veliko in malo jezero<\/p><\/div>\n

Stolp iz vi\u0161ine okoli trideset metrov ponuja pogled na narodni park in okolico. Seveda se temu zadovoljstvu nismo hoteli odpovedati, potem pa smo se \u017ee po poti, po kateri smo pri\u0161li, tudi vra\u010dali do avtodoma. Odpeljali smo se spet do Federowa in parkirali poleg avtodoma, ki ga zjutraj \u0161e ni bilo. <\/span><\/p>\n

\"Na<\/a>

Na razglednem stolpu<\/p><\/div>\n

Ker hoje \u0161e nismo imeli zadosti, smo se odlo\u010dili za \u0161e eno pot. Tokrat veveri\u010dino. Vendar smo vedeli, da bo deset kilometrov preve\u010d, zato smo jo sklenili skraj\u0161ati. \u0160li smo skozi vas, zavili na poljsko pot, ki nas je pripeljala do gozda. Pogumno smo zakorakali vanj, potem pa hitro spoznali, da nismo sami. <\/span><\/p>\n

\"Rederangsee\"<\/a>

Rederangsee<\/p><\/div>\n

Okoli nas je bil namre\u010d cel roj komarjev. Autan je pomagal kot bla\u017eev \u017eegen, razli\u010dne veje s katerimi smo mahali naokoli mogo\u010de malo bolj. \u0160e najbolj\u0161a je bila hoja, saj je takrat roj ostajal za nami. Na razgledi\u0161\u010du ob jezeru Rederang smo presene\u010deno ugotovili, da komarji v razgledno hi\u0161ko nimajo vstopa. Super. <\/span><\/p>\n

\"Jankersee\"<\/a>

Jankersee<\/p><\/div>\n

Komarji si iz gozda niso upali, tako da smo tudi mi la\u017eje zadihali in odvrgli veje, s katerimi smo \u0161e malo prej mahali naokoli. Po vrnitvi sta se dekleti spravili na igrala in si dali du\u0161ka. Jaz sem med tem prenesel slike na disk. \u010cakalo nas je \u0161e umivanje na\u0161ih \u010drnih nog, nato pa odhod v posteljo. <\/span><\/p>\n

\"Le<\/a>

Le kaj je v vodi?<\/p><\/div>\n

Pogled \u010dez jezero, zlato trstje v ve\u010dernem soncu, mir. Dokler nismo zapustili varnega zaveti\u0161\u010da in spet be\u017eali pred tropom. Bli\u017enjico sem imel na\u0161tudirano in moj \u010dut za orientacijo se je izkazal za brezhibnega. Mimo jezera Janker smo se vra\u010dali do poljske poti, ki vodi do vasi. <\/span><\/p>\n

\"Federow\"<\/a>

Federow<\/p><\/div>\n

Vedeli smo, da nas naslednji dan \u010daka zgodnji odhod, zato nismo preve\u010d odla\u0161ali. <\/span><\/p>\n

PRORA <\/strong>\u2013 1.7.2010<\/span><\/strong> \u2013 Malo \u010dez osmo uro zjutraj smo se odpeljali v smeri otoka R\u00fcgen. Navigacijo smo imeli nastavljeno na ekonomi\u010dno pot, zato nas je peljala naravnost in ni ti\u0161asto iskala obvozov do najbli\u017eje avtoceste. To se nam je zdelo prav fino, saj je bila vo\u017enja po prazni cesti mimo polj prijetna. <\/span><\/p>\n

\"Vo\u017enja<\/a>

Vo\u017enja \u010dez most na otok R\u00fcgen<\/p><\/div>\n

A le do mesta Demmin, kjer se je vse ustavilo. So se pa\u010d vrli gradbinci odlo\u010dili, da je cesto treba asfaltirati sredi jutranje gne\u010de. Ob tem jih nastavitev na semaforju ni zanimala. To nam je jasno pokazala na eni strani na\u0161a kolona in na drugi sem in tja kak\u0161en avto, ki je pripeljal nasproti. <\/span><\/p>\n

\"Obala<\/a>

Obala pred Proro<\/p><\/div>\n

Seveda sem bil penast, kdo pa bi ne bil. Ko smo se kon\u010dno izvili iz objema klasi\u010dnega zastoja, sem samo \u0161e rekel hvala zemlji, hvala nebu, da sem se te kon\u010dno znebu. Te\u017eav naprej ni bilo ve\u010d, nekaj deset kilometrov avtoceste nas je izstrelilo mimo Stralsunda \u010dez most na otok R\u00fcgen. <\/span><\/p>\n

\"Nekdanji<\/a>

Nekdanji KdF Seebad R\u00fcgen<\/p><\/div>\n

Navigacija nas je peljala proti kraju Prora pod mestecem Sassnitz. Vizo nam je skoraj zabi\u010dal, da si moramo to zadevo pogledati, mi pa smo si rekli, zakaj pa ne. Prora ima \u010dudovito pla\u017eo, eno najlep\u0161ih na celem R\u00fcgnu. In kot tak\u0161no, so si jo za svoje na\u010drte omislili tudi nacisti pred drugo svetovno vojno. <\/span><\/p>\n

\"Megalomanski<\/a>

Megalomanski kompleks<\/p><\/div>\n

Tam so med letoma <\/span>1936 in<\/span> 1939 na\u010drtovali in gradili za KdF oziroma Kraft durch Freude, ki je bila del Deutsche Arbeits Front (DAF) kompleks, v katerega bi bilo mo\u017eno namestiti okoli 20.000 delavcev. Ideja je bila, da si vsak delavec zaslu\u017ei po\u010ditnice na morju. <\/span><\/p>\n

\"Razbita<\/a>

Razbita notranjost<\/p><\/div>\n

Vse sobe so imele pogled na morje, velike pa so bile dobrih deset kvadratnih metrov in naj bi imele dve postelji, garderobno omaro in umivalnik. Strani\u0161\u010da in tu\u0161i naj bi bili skupni. Hitler si je vse skupaj predstavljal \u0161e precej bolj ambiciozno, hkrati pa je imel na\u010drt, da bi bil kompleks na voljo kot voja\u0161ka bolni\u0161nica v primeru vojne.<\/span><\/p>\n

\"Trakt<\/a>

Trakt 9<\/p><\/div>\n

Megalomanski projekt je gradilo 9000 delavcev, ki pa so bili po izbruhu vojne preusmerjeni v Peenem\u00fcnde, ki je bil center raketnega programa tretjega rajha. V zgrajene bloke so se \u017ee med vojno nastanili \u0161tevilni begunci, predvsem iz Hamburga, po vojni pa je bila delno namenjena odmoru vojakov <\/span>DDR<\/span>.<\/span><\/p>\n

\"Galerija<\/a>

Galerija na prostem<\/p><\/div>\n

<\/span>Po zdru\u017eitvi Nem\u010dij je bila dele\u017ena precej\u0161nega vandalizma, danes pa se kompleks ponovno sku\u0161a o\u017eiviti. Ko smo pripeljali do parkiri\u0161\u010da pred stavbami, nas je parkirnina obrnila, pa tudi na drugem, precej zapu\u0161\u010denem parkiri\u0161\u010du malo nazaj je stal parkirni avtomat. Smo \u0161li pa\u010d \u0161e nekaj deset metrov do brezpla\u010dnega parkiri\u0161\u010da (N54.442217 E13.566267, brezpla\u010dno, brez oskrbe). Gorenjci, itak.<\/span><\/p>\n

\"Kje<\/a>

Kje je konec?<\/p><\/div>\n

Nekaj smo pojedli, potem pa od\u0161li proti pla\u017ei. Prvi obrisi kompleksa, predvsem stavbe, ki naj bi stala na njegovi sredini, so se nam \u017ee kazali. Zadnji del te stavbe je v najslab\u0161em stanju in ga bo verjetno prej ali slej pohrustal zob \u010dasa. Mimo ostankov nekdanjega urejenega obre\u017eja, smo pri\u0161li do pla\u017ee za pse, malo naprej pa je bila nudisti\u010dna pla\u017ea.<\/span><\/p>\n

\"Gne\u010da\"<\/a>

Gne\u010da<\/p><\/div>\n

<\/span>Mi smo se umestili nekje vmes in ob borovcih, ki danes skrivajo pogled na kompleks, na\u0161li nekaj sence. Jaz sem \u0161el v raziskovanje, ob\u0161el sem kompleks in ob tem na\u0161el tudi ena vrata, ki jih je nekdo vlomil. Pred njimi je bilo veliko razbitega stekla, tak\u0161na pa je bila tudi notranjost. Razbita, raztrgana, uni\u010dena. Kar niso storili vandali, je dokon\u010dal \u010das. <\/span><\/p>\n

\"Nasmejana\"<\/a>

Nasmejana<\/p><\/div>\n

\n

\n

Sobice so bile majhne, restavracija pa na sredini, ostanki zaves \u0161e ka\u017eejo bli\u0161\u010d, ki so ga hoteli vdihniti skupnim prostorom. Vra\u010dal sem se po zadnji strani in se \u0161e kar \u010dudil megalomanskim stavbam, ki razdeljene v nekaj kompleksov, te\u010dejo ob obali, skoraj kot brez konca. Ko sem se vrnil do pla\u017ee, je bil zadnji \u010das, da grem pogledat, \u010de je voda kaj mrzla. In res je bila. <\/span><\/p>\n

\"Mivka<\/a>

Mivka povsod<\/p><\/div>\n

\n

\u0160e dobro, da smo \u0161ele naslednji dan izvedeli, da ima nekje okoli osemnajst stopinj. Prava osve\u017eitev, bolje kot sladoled. Sicer pa se je nizka obala nekaj \u010dasa nadaljevala v morje in je bila voda le do kolen, sledil je pas globlje vode, potem pa si, \u017ee kar dale\u010d od obale, lahko ponovno vstal, voda je segala komaj kaj nad gle\u017enje. <\/span><\/p>\n

\"Kollywood\"<\/a>

Kollywood<\/p><\/div>\n

\n

Majo sem navdu\u0161il in z dekleti je \u0161la vodo preizkusit \u0161e sama. <\/span>Maja je kmalu pridrgetala iz vode, dekleti pa sta z igro nadaljevali. Tako sta se raz\u017eiveli, da sta pozabili na prostor in \u010das. Sva ju morala z Majo kar malo opozoriti, naj se ne oddaljita pretirano. Ko sta kon\u010dno pri\u0161li ven, ju je sonce v hipu posu\u0161ilo.<\/span><\/p>\n

\"Sledi<\/a>

Sledi minevanja<\/p><\/div>\n

\n

\u017divo smo zakopali v pesek, se \u0161e enkrat namo\u010dili, potem pa pripravili na skupni sprehod do kompleksa. \u010ceprav sem menil, da se bo vsaj Maja kmalu odlo\u010dila za obrat, je bilo ravno obratno. \u0160li smo vse do konca kompleksa. Pred tem pa ponovno pokukali v notranjost odprtega dela trakta \u0161tevilka sedem tretjega kompleksa.<\/span><\/p>\n

\"Restaurant\"<\/a>

Restaurant<\/p><\/div>\n

\n

Previdno smo vstopili, pogledali kako vse \u017ee propada in si pred o\u010dmi slikali, kako je bilo tu neko\u010d, v \u010dasu socialisti\u010dnega delovnega ljudstva. Mimo velike razstave na prostem smo se vra\u010dali proti izhodi\u0161\u010du. Sladoledar, od katerega smo si po sprehodu obetali sladoled, je \u017ee zaprl svoja vrata, tudi v sosednjem kiosku so pospravljali. Malo razo\u010darani smo \u0161li mimo sprejemnega centra in vse naokoli. <\/span><\/p>\n

\"Osrednja<\/a>

Osrednja stavba<\/p><\/div>\n

Med tem, ko sta Maja in \u017diva od\u0161li do avtodoma, sva se z Ajdo odpravila do nekdanje pozidane obale. Pa se nisva veliko zadr\u017eevala. Zlezla sva na zid, naredila nekaj fotk in potem po mivki brodila nazaj proti avtodomu. Odpeljali smo se le nekaj kilometrov naprej in na levi strani ceste opazili napis Feuersteinfelder.<\/span><\/p>\n

\"Obala\"<\/a>

Obala<\/p><\/div>\n

\n

\n

Sprehod po teh nenavadnih \u00bbpoljih\u00ab smo imeli \u017ee prej v mislih, saj smo opis na\u0161li v knjigi o pohodnih poteh po Nem\u010diji (N54.477051 E13.571342, en evro na uro, pla\u010dilo je mo\u017eno najmanj za dve uri, oskrbe ni). Torej gremo. Kmalu po tem, ko smo zakorakali v gozd, so nas za\u010deli obletavati komarji. Stalnica na\u0161ih ve\u010dernih sprehodov. Hitro smo se po\u0161pricali z Autanom in na\u0161li primerne veje. <\/span><\/p>\n

\"Vrnitev<\/a>

Vrnitev v sedanjost<\/p><\/div>\n

\n

Pot je zavila \u010dez \u017eelezni\u0161ko progo in se kmalu spet razcepila. Mi smo \u0161li desno, pa tudi, \u010de bi \u0161li levo, bi pri\u0161li enako, le z druge strani. To sva kasneje raziskala z Ajdo, tako prav na hitro, v begu pred komarji. \u0160ele ko smo stopili na iskana \u00bbpolja\u00ab mi je postalo jasno, kaj to sploh je. <\/span><\/p>\n

\"Feuersteinfelder\"<\/a>

Feuersteinfelder<\/p><\/div>\n

Pred pribli\u017eno 3500 leti je morje v neurjih zmetalo velike koli\u010dine proda precej od obale. Ta pribli\u017eno <\/span>200 metrov<\/span> \u0161iroka in dva kilometra dolga pe\u0161\u010dina je v najve\u010dji meri sestavljena iz kremena, od tod tej posebnosti tudi ime. Maja in \u017diva sta se odlo\u010dili, da se bosta obrnili, saj sta po njunem mnenju videli vse. <\/span><\/p>\n

\"Vrtnica\"<\/a>

Vrtnica<\/p><\/div>\n

Midva z Ajdo sva \u0161la po produ \u0161e malo naprej in ob tem presene\u010deno ugotovila, da tu ni komarjev. Juhej. Med prodom raste grmi\u010devje, vrtnice in brin, tudi nekaj malega trave. Kamni so bili razli\u010dnih, tudi zelo nenavadnih oblik. Za Majo sva na\u0161la sr\u010dek. Ob vrnitvi sva se vzpela \u0161e na opazovalnico, potem pa \u0161ibala po gozdni poti pred komarji. <\/span><\/p>\n

\"Nenavadna<\/a>

Nenavadna polja<\/p><\/div>\n

Na kratko sva raziskala drugo smer poti in \u010dez \u017eelezni\u0161ko progo med klepetom korakala proti avtodomu. Le malo naprej, v vasi Neu Mukran, je brezpla\u010dno parkiri\u0161\u010de, dovoljeno je ostati do dve uri (N54.480173 E13.577220). Ravno prav, bomo vedeli za drugi\u010d. \u0160ibali smo proti Putgartnu, vasici pod Kap Arkono, najbolj severno to\u010dko otoka. <\/span><\/p>\n

\"Dan<\/a>

Dan se poslavlja<\/p><\/div>\n

Pred vasjo je veliko parkiri\u0161\u010de (N54.671203 E 13.407936, pet evrov na dan, oskrbe ni, v bli\u017eini pla\u010dljivo strani\u0161\u010de), precej\u0161en del je odmerjen tudi za avtodome. Hitel sem, tako da smo \u0161e ujeli son\u010dni zahod. Danes ni bilo nikogar ve\u010d na blagajni, avtomat pa pokvarjen, zatorej smo se spravili v avtodom in ob kovanju na\u010drtov za naslednji dan, zaspali. <\/span><\/span><\/p>\n

KAP<\/strong> ARKONA, K\u00d6NIGSSTUHL, STRALSUND \u2013<\/strong> 2.7.2010<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj sem \u0161el do hi\u0161ke pred vhodom na parkiri\u0161\u010de za avtomobile pla\u010dat parkirnino, nabasali smo nahrbtnik s pija\u010do in drugo potrebno kramo in \u0161li na pot. <\/span><\/p>\n

\"Po\u010divali\u0161\u010de<\/a>

Po\u010divali\u0161\u010de pred Putgartnom<\/p><\/div>\n

Kap Arkono ogla\u0161ujejo kot nem\u0161ki Nordkap, pa si ga gremo pogledat. Mestece Putgarten je bilo \u0161e precej zaspano, predvsem pa se mu vidi eno. Je kot sito, skozi katerega ne spustijo skoraj nobenega izmed mno\u017eice turistov, ki hodi proti Arkoni. Gostilnice, prodajalne razli\u010dne krame, spominkov, umetni\u0161kih del. In prava do\u017eivljajska kmetija, kjer ponujajo skoraj res za vsakogar nekaj. <\/span><\/p>\n

\"Putgarten\"<\/a>

Putgarten<\/p><\/div>\n

Cesta iz Putgartna do Arkone se kar vle\u010de, sploh \u010de je vro\u010d, son\u010den dan. Zato se turisti lahko tja odpeljejo tudi z vlakcem ali ko\u010dijo. Kako smo \u0161li mi, se ve. Kap Akrona je druga past za turiste. Mo\u017eno se je povzpeti na Schinklov svetilnik, vi\u0161ji novi svetilnik, si pogledati prostore bunkerja vodstva mornarice, zgrajenega po drugi svetovni vojni, razstavo o re\u0161evanju na morju. <\/span><\/p>\n

\"Kap<\/a>

Kap Arkona<\/p><\/div>\n

Kdor ima voljo in \u010das, si lahko omisli posebno kartico s katero ima potem prost vstop v te zanimivosti. Pri nas so dekleta le zamahnila z roko, vro\u010dina je bila prehuda za muzealne podvige. Raje smo se po kraljevih stopnicah spustili do morja. Lep pogled na klife, modro morje in pe\u0161\u010dena pla\u017ea. Le nos je bilo potrebno zama\u0161iti. Alge, ki se su\u0161ijo ob obali namre\u010d ne di\u0161ijo ravno prijetno. <\/span><\/p>\n

\"Pod<\/a>

Pod kraljevimi stopnicami<\/p><\/div>\n

Sprehodili smo se do drugih stopnic, ki le\u017eijo nad najbolj severno to\u010dko otoka, Gellort in zanimivim kamnom Siebenschneider ter se vzpeli nazaj nad klife. \u0160li smo mimo razstavljenih nekdanjih pripomo\u010dkov za opozarjanje ladij pred nevarnimi plitvinami in \u010dermi in vhodov v bunkerje. <\/span><\/p>\n

\"Siebenschneiderstein\"<\/a>

Siebenschneiderstein<\/p><\/div>\n

Pred svetilnikoma sta stali dve dolgi limuzini, ravno je bila tu poroka. Na petek. Halo! Sem moral kar preveriti, \u010de nismo kak\u0161nega dneva prespali. Pred starej\u0161im svetilnikom je plo\u0161\u010dad, na katero pari potem napopajo plo\u0161\u010de s svojima imenoma. Nagrobnike njihovi prostosti. He, he, he\u2026 <\/span><\/p>\n

\"Razstava<\/a>

Razstava tehnike za opozarjanje na morju<\/p><\/div>\n

Tudi Peliturm, svetilnik, ki le\u017ei v smeri Vitta, nas ni pritegnil. Hoteli smo si pogledati sicer ostanke slovanske trdnjave in templja, pa so dekleta nad vstopnino, ki se meni ni zdela visoka, zavihale nos. Dobro, gremo naprej, mogo\u010de se do druge strani premislijo. Saj je zemljevid obetal, da se da tudi tam gor.<\/span><\/p>\n

\"Vhod<\/a>

Vhod v nekdanje bunkerje mornari\u0161kega poveljstva<\/p><\/div>\n

Jah, mogo\u010de se je neko\u010d res dalo, danes je pot zara\u0161\u010dena s koprivami in visoko travo. Vseeno sem rinil do vrha in se tola\u017eil, da so koprive dobre za revmo. Punci sta \u0161li malo nazaj, kjer je bila med travo speljana steza. Dobili smo se na vrhu in videli\u2026ni\u010d. <\/span><\/p>\n

\"Zaliv<\/a>

Zaliv pred vasico Vitt<\/p><\/div>\n

Trdnjava in tempelj sta stala na travniku nad klifom, do katerega se ne da, saj je ograjen z bode\u010do \u017eico. Edino razgledi\u0161\u010de v smeri Vitta je bilo vredno obiska. Presneto, kaj vse tukaj ne sku\u0161ajo prodati lahkovernim turistom. <\/span><\/p>\n

\"Nad<\/a>

Nad nekdanjo slovansko utrdbo<\/p><\/div>\n

Po stopnicah Veilchen smo se spustili pod klife, se po mivki po\u010dasi sprehajali proti Vittu in ob tem opazovali ptice, ki so si v klifu naredile dom in razli\u010dne ro\u017ee, ki so sedaj tam svoje cvetove nastavljale soncu. Pred Vittom smo polegli na mivkasto pla\u017eo, se pognali shladit v morje, punci pa sta sezidali pravo trdnjavo. <\/span><\/p>\n

\"Mo\u017eici\"<\/a>

Mo\u017eici<\/p><\/div>\n

Valovi, ki so bili vedno vi\u0161ji, so jima mivko vedno bolj odna\u0161ali, zato je bilo treba zidove utrditi, nasuti kamenje. Pravi gradbenici. V srednjem veku bi ju bodisi slavili bodisi se\u017egali kot \u010darovnici. A danes so drugi \u010dasi. <\/span><\/p>\n

\"Valovi<\/a>

Valovi so v u\u017eitek<\/p><\/div>\n

Morje je bilo res osve\u017eilno, na Kapu je tabla oznanjala, da ima danes spodobnih 17 stopinj. \u010cez dan se sicer segreje na 18, torej \u0161e vedno prijetno osve\u017ei. Le do globine, ko se da zaplavati, je treba malo dlje. Potem pa se lahko prekopicuje\u0161 na valovih, kolikor ti du\u0161a da. Ni\u010d se nam ni mudilo, u\u017eivali smo na soncu. Prave po\u010ditnice. <\/span><\/p>\n

\"Utrdba\"<\/a>

Utrdba<\/p><\/div>\n

Ko je senca iz dreves nad pla\u017eo stegnila svoje dolge prste po nas, veter pa je potegnil iz morske strani, je postalo kar hladno. Zato smo se oblekli in od\u0161li do Vitta. Vasica je sicer zanimiva, pa vendarle kar malo preve\u010d polna raznih prodajalnic. Pristnost je zamenjala komerciala. <\/span><\/p>\n

\"O\u010di,<\/a>

O\u010di, evo ti solata...<\/p><\/div>\n

Vzpeli smo se na travnike nad vasjo, \u0161li mimo kapele in naprej ob \u017eitu, polnem maka in drugih cvetic proti Putgartnu. Maja je naredila kosilo, jaz pa sem iskal informacije. Pirati v obliki pe\u0161\u010denih skulptur so zanimali predvsem \u017divo, ki je prespala podobno vikin\u0161ko izku\u0161njo pred leti na Danskem. <\/span><\/p>\n

\"Valobran\"<\/a>

Valobran<\/p><\/div>\n

Ker je bila v manj\u0161ini, smo po kosilu odpeljali proti K\u00f6nigsstuhlu, velikim belim klifom. Ko smo peljali skozi Hagen, je bilo do parkiri\u0161\u010da \u0161e nekaj sto metrov. Na na\u0161i desni pa parkiri\u0161\u010de in dva avtodoma (N54.563566 E13.618839, pla\u010dljivo, oskrbe ni, ta je – pla\u010dljiva – na velikem pla\u010dljivem parkiri\u0161\u010du na koncu vasi – N54.562222 E13.626389). <\/span><\/p>\n

\"Vitt\"<\/a>

Vitt<\/p><\/div>\n

Parkirali smo poleg, ko pa sem Maji omenil kombinacijo z obiskom pe\u0161\u010denih figur, je le zamahnila z roko, naj \u017ee dam mir. \u017divi sem tako obljubil, da bomo na poti proti zahodu, povpra\u0161ali, \u010de je kje \u0161e kak\u0161en podoben festival. <\/span><\/p>\n

\"Nad<\/a>

Nad belimi klifi<\/p><\/div>\n

Prijazna prodajalka v trgovinici poleg parkiri\u0161\u010da mi je, ne da bi kaj vpra\u0161al, svetovala, naj pla\u010dam parkirnino, saj je menda redar prav reden gost. Ali pa naj parkiram na njihovem parkiri\u0161\u010du poleg. Sem pokazal na avtodom in sva se strinjala, da je morebiti res malo velik. Pa se nisem sekiral. En evro za eno uro, od \u0161estih pa je itak zastonj. Za obisk torej precej ceneje, kot parkiri\u0161\u010de pod vasjo. <\/span><\/p>\n

\"K\u00f6nigstuhl\"<\/a>

K\u00f6nigsstuhl<\/p><\/div>\n

Dekleti sta dobili lizike, mi pa smo slede\u010d nasvetom od\u0161li kak\u0161nih sto metrov nazaj in po pohodni poti hodili proti K\u00f6nigsstuhlu. Hoje je kar nekaj, a ni\u010d ve\u010d, kot iz drugega parkiri\u0161\u010da. Zatorej res dobra izbira. \u0160li smo \u010dez travnik in v gozdu podvomili ali naj gremo po sprehajalni poti ali kolesarski. Izbrali smo drugo in na koncu videli, da nobena ni bistveno dalj\u0161a. <\/span><\/p>\n

\"Na<\/a>

Stopnice<\/p><\/div>\n

Ko smo pri\u0161li pred center narodnega parka Jasmund, smo zavili desno proti Viktorijinemu razgledi\u0161\u010du. Od tam se kraljevi stol ali K\u00f6nigsstuhl vidi verjetno najlep\u0161e. Potem pa smo se seveda odlo\u010dili \u0161e za spust pod klife. \u010cez \u0161tiristo stopnic vodi navzdol. <\/span><\/p>\n

\"Obala<\/a>

Obala pod klifi<\/p><\/div>\n

Posedeli smo ob morju, le\u017ee\u010de deblo pa je postalo igralo. Sprehod pod klifi in nabiranje nekaj kosov bele krede, potem pa je bilo \u017ee treba nazaj navzgor. Dekleti sta s kredo ozna\u010devali vsakih deset stopnic in na vrhu, ko se rezultat ni iz\u0161el s tistim na tabli, ugotavljali od kod razlika. <\/span><\/p>\n

\"Narava<\/a>

Narava plete zgodbe<\/p><\/div>\n

Vra\u010dali smo se mimo mo\u010dvirnatega jezerca po u\u010dni poti proti velikemu parkiri\u0161\u010du. Jaz sem sko\u010dil pogledat \u0161e dva kamna z imenoma Opferstein in Sagenstein, vzpel sem se tudi na Herthaburg, kjer naj bi neko\u010d bilo slovansko obzidje. Dokaj verjetno, tam ob jezercu Hertha. <\/span><\/p>\n

\"Jezero<\/a>

Jezero Hertha<\/p><\/div>\n

Od parkiri\u0161\u010da do avtodoma v vasi ni bilo dale\u010d. Odpeljali smo se po otoku, v kraju Sagard naredili postanek za nujne nakupe, po poti \u0161e nato\u010dili gorivo, potem pa peljali \u010dez most iz otoka. \u017de na prvem izvozu smo zapustili hitro cesto in peljali v center mesta Stralsund. Parkirali smo ob cesti Frankenwall, v petek zve\u010der ni bilo niti gne\u010de, niti potrebnega pla\u010dila. <\/span><\/p>\n

\"Sonce<\/a>

Sonce zahaja v zaliv ob Stralsundu<\/p><\/div>\n

Marijina cerkev ob novem trgu (Neuer Markt) je bila seveda zaprta, saj je bila ura \u017ee pozna. Ulice so bile precej prazne, saj jih je ve\u010dina \u010depela v lokalih in na ve\u010djih ali manj\u0161ih televizijah spremljala nogomet. Napotili smo se proti Alter Marktu, kjer dominirata mestna hi\u0161a in poleg le\u017ee\u010da Nikolajeva cerkev. <\/span><\/p>\n

\"Marijina<\/a>

Marijina cerkev<\/p><\/div>\n

Povsem v maniri, sta obe zgradbi zgrajeni iz rde\u010de opeke. Cerkev je bila odprta, vanjo smo vstopili toliko, da sem naredil fotko. Pa smo bili takoj opozorjeni, da bo cerkev spet odprta naslednje jutro, da pa bo v kratkem v Marijini cerkvi koncert. Pevcem, ki so ravno odhajali, sem pridr\u017eal vrata, potem pa smo se po\u010dasi vra\u010dali proti izhodi\u0161\u010du. <\/span><\/p>\n

\"Mestna<\/a>

Mestna hi\u0161a<\/p><\/div>\n

Med zanimivimi srednjeve\u0161kimi hi\u0161kami, se je na\u0161lo tudi nekaj Hundertwasserja. Nenavadno. Na Neuer Markt smo pove\u010derjali klasiko \u2013 klobaso v kruhku in pomfri, potem pa pokukali v Marijino cerkev. Res je bila odprta, koncert je \u017ee potekal. Pa je bil pla\u010dljiv, na kar so nas takoj opozorili. V redu, saj \u017ee gremo, ura je bila \u017ee pol enajstih, torej prepozno za prepevanje. <\/span><\/p>\n

\"Ulice<\/a>

Ulice Stralsunda in dih Hundertwasserja<\/p><\/div>\n

Vrnili smo se do avtodoma, punci sta zaspali, jaz pa sem peljal do Wustrowa. Na po\u010divali\u0161\u010du je bilo mesta ravno \u0161e za na\u0161 avtodom, iskanje kovancev za pitanje parkirnega avtomata pa smo odlo\u017eili do zjutraj (N54.343619 E12.400543, oskrbe ni, v bli\u017eini pristani\u0161\u010da je strani\u0161\u010de). Sicer je parkiri\u0161\u010de pla\u010dljivo cel dan, ura pa pride borih 25 centov. Prijazno, ni kaj. Pozna ura ni dajala kaj misliti. V posteljo in spat.<\/span><\/p>\n

\"Pozni<\/a>

Pozni koncert v Marijini cerkvi<\/p><\/div>\n

WUSTROW, ROSTOCK, L\u00dcBECK \u2013<\/strong> 3.7.2010<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj sem po pla\u010dilu parkirnine in menjavi \u017earnice smerokaza od\u0161el pogledat, kam vodi stezica za avtodomom. Pri\u0161el sem do pristani\u0161\u010da, malo prou\u010dil mestni na\u010drt in se vrnil po Ajdo, ki je bila tudi \u017ee pokonci. <\/span><\/p>\n

\"Wustrow\"<\/a>

Wustrow<\/p><\/div>\n

Skupaj sva od\u0161la mimo cerkve proti pla\u017ei ob Baltiku. Ni bila ravno blizu, pa se je spla\u010dalo. Dolga pla\u017ea, mivka do koder so segle o\u010di, vmes pa koli\u010dki. \u010cemu to\u010dno so namenjeni ne vem. Pla\u017ea je bila skoraj prazna, le sem in tja kak\u0161en starej\u0161i par, ki ga daje nespe\u010dnost, je bil \u017ee tu. Na nekaj kilometrih pla\u017ee smo se komaj videli, kaj \u0161ele motili. <\/span><\/p>\n

\"Jutranja<\/a>

Jutranja osve\u017eitev<\/p><\/div>\n

Sledil sem njihovemu zgledu, se slekel in za\u0161ibal v vodo. Ajda o \u010dem podobnem ni hotela ni\u010d sli\u0161ati. Puberteta, kaj se more. Raje je hodila po lesenih stebrih in preganjala galebe, ki so se vre\u0161\u010de\u010de razburjali, kaj jih moti ob zgodnji uri. <\/span><\/span><\/p>\n

\"Kdo<\/a>

Kdo ima prednost?<\/p><\/div>\n

Osve\u017eitev je bila prava, kot prerojen sem pri\u0161el nazaj na obalo, malo po\u010dakal, da so se kapljice odtekle, si nadel obla\u010dila in slikal Ajdo, ko je ravno s te\u017eavo obra\u010dala na koncu vrste stebrov, dale\u010d od obale. Na dolgem pomolu sva zakorakala do njegovega konca, zatem pa se po ulici, seveda Strandstrasse imenovani, vra\u010dala proti avtodomu. <\/span><\/p>\n

\"Obrat\"<\/a>

Obrat<\/p><\/div>\n

Informacij \u0161e ni bilo mo\u017eno dobiti, cerkev pa je bila \u017ee odprta. Sicer bi ne bila ni\u010d posebnega, le ve\u010d pod oboke obe\u0161enih modelov ladij ka\u017ee na pomorski zna\u010daj vasice. Zbudila sva Majo in \u017divo, ki sta brez pravega navdu\u0161enja pristali, da si gresta pogledat pristani\u0161\u010de in cerkev. <\/span><\/p>\n

\"Strandkorben\"<\/a>

Strandkorben<\/p><\/div>\n

Ker je bila ura \u017ee blizu odpiranju turisti\u010dnih informacij, sem predlagal, da gremo \u0161e do tja. \u017diva je najprej zavihala nos, ko pa je videla, da je Haus des Gastes res blizu, se je vdala. In bingo. Prijazna gospa mi je takoj servirala podatek, da je festival pe\u0161\u010denih skulptur res v bli\u017eini in sicer v Rostocku, obisk celo zastonj. <\/span><\/p>\n

\"Cerkvena<\/a>

Cerkvena ladja<\/p><\/div>\n

Poiskala mi je prospekte in s tem na\u0161o dana\u0161njo pot malo zasukala iz za\u010drtane smeri. Mimo kramarskega sejma, ki je ravno potekal pred pristani\u0161\u010dem, smo se vrnili do avtodoma in odpeljali proti Rostocku. Sprva sem se poigraval z mislijo, da bi parkirali na Hohe D\u00fcne in se do Warnem\u00fcnde, kjer stoje skulpture, odpeljali s trajektom. <\/span><\/p>\n

\"Zabava<\/a>

Zabava v zraku<\/p><\/div>\n

Ker pa smo tako ali tako nadaljevali pot proti zahodu, smo se odlo\u010dili, da gremo do cilja kar z avtodomom in ob tem naredimo kratek postanek \u0161e v Rostocku. Pred mestom je bil na cesti kraj\u0161i zastoj, delno tudi zaradi do\u017eivljajske kmetije, kjer je bilo v tem \u010dasu vse v znamenju jagod. Cele mno\u017eice so drvele tja. <\/span><\/p>\n

\"Zlata<\/a>

Zlata ulica in Petrikirche v Rostocku<\/p><\/div>\n

Nemci res znajo poskrbeti, da dogaja. \u010ce bi imeli \u010das\u2026 V Rostocku smo parkirali tik ob starem mestnem jedru na velikem parkiri\u0161\u010du ob Osthafen (N54.092586 E12.143773). Cena ni bila pretirana, pa tudi sicer smo ra\u010dunali, da bomo v kak\u0161ni uri \u017ee naokoli. <\/span><\/p>\n

\"Mestno<\/a>

Mestno obzidje<\/p><\/div>\n

S skircami smo se odganjali do Petrikirche, pokukali vanjo in presenetili \u017eensko na vhodu, ki kar ni mogla razumeti, da ho\u010demo videti cerkev, ne pa kupiti kart za vzpon na zvonik. Cerkev je bila stoletja s svojim visokim zvonikom smerokaz mornarjem, dokler je v drugi svetovni vojni niso poru\u0161ili in \u0161ele leta 1994 obnovili.<\/span><\/p>\n

\"Steintor\"<\/a>

Steintor<\/p><\/div>\n

Lepe hi\u0161ke trgovskega mesta so nas popeljale mimo Nikolajeve cerkve, ki danes ne slu\u017ei ve\u010d svojemu prvotnemu namenu, do mestnega obzidja. Maja je malo prhala, ko sem se napotil ob njem, vro\u010dina je pa\u010d \u017ee pritiskala. Toda kot vedno se je tudi tokrat vdala in se potem skupaj z mano \u010dudila, kako dobro znajo v tem mestu poskrbeti za razli\u010dne organizacije in hkrati izkoristiti vsak prosti koti\u010dek. <\/span><\/p>\n

\"Mestna<\/a>

Mestna hi\u0161a<\/p><\/div>\n

Nastanili so jih tudi v stolpe obzidja. Ob nekdanjem vhodu v mesto \u2013 Steintor smo <\/span>zavili proti novemu trgu \u2013 Neue Markt, kjer stoji mestna hi\u0161a. Na sredi trga je fontana, hecni mo\u017eaki ob njej naj bi predstavljali Neptuna in njegove sinove. <\/span><\/p>\n

\"Neptun<\/a>

Neptun in sinovi<\/p><\/div>\n

Na obrobju trga stoji Marijina cerkev. V njej je ravno potekal koncert, zato smo \u0161e raje vstopili in malo prisluhnili petju, malo pa slede\u010d drugim, kro\u017eili po cerkvi in odkrivali njene zanimivosti. In teh je kar nekaj. Zanimivi oltarji, pri\u017enica, baro\u010dne orgle in predvsem astrolo\u0161ka ura, ki jo nekateri celo samozavestno primerjajo s tisto v Pragi. <\/span><\/p>\n

\"Koncert<\/a>

Koncert v Marijini cerkvi<\/p><\/div>\n

Ravno smo ob\u0161li vse posebnosti cerkve, ko se je koncert zaklju\u010dil. Po\u010dasi pa se je iztekal tudi \u010das, za katerega smo pla\u010dali parkirnino. Zato smo sko\u010dili na skirce in se vrnili do parkiri\u0161\u010da. Na\u0161 naslednji cilj je bil Warnem\u00fcnde. Na zemljevidu smo si pogledali, kje bi parkirali. <\/span><\/p>\n

\"Astrolo\u0161ki<\/a>

Astrolo\u0161ki koledar<\/p><\/div>\n

Malo dlje od prizori\u0161\u010da, a vsaj ne bo te\u017eav. Ja, pa jade. Parkiri\u0161\u010de je ob pla\u017ei in Nemci so seveda na tak son\u010den in vro\u010d dan potrebovali nekaj ohladitve pred ve\u010derno nogometno tekmo. Krcato polna so bila vsa parkirna mesta. V enega je Maja sicer navijala, da bi zavil, pa jasnoda ni \u0161lo. <\/span><\/p>\n

\"Astrolo\u0161ka<\/a>

Astrolo\u0161ka ura<\/p><\/div>\n

Ko je to sprevidela, je malo poparjena \u0161la naokoli iskati drugega. Zanjo nisem dovolj hitro pripeljal do mesta, ki se je ravno praznilo, potem se je dru\u017eina \u0161e nekam po\u010dasi basala v avto. Ko sem kravco kon\u010dno potisnil v \u0161talco, smo seveda ugotovili, da je Maja gledala napa\u010dno parkirnino in da za avtodom sploh ni drobi\u017e, hkrati pa smo od prizori\u0161\u010da oddaljeni ohoho. <\/span><\/p>\n

\"Krstilnica\"<\/a>

Krstilnica<\/p><\/div>\n

Avto je kar poskakoval, ko sem se spet prebil do ceste, odpeljal na drugi konec, dale\u010d od pla\u017ee. Tudi tu je bila posebna cena za avtodome, od prizori\u0161\u010da pa smo bili oddaljeni ravno tako kot prej. \u017div\u010dki so cvr\u010dali, ko smo peljali proti parkiri\u0161\u010du, ki je na obali pristani\u0161\u010da. <\/span><\/p>\n

\"Hobotnica<\/a>

Hobotnica in njena malica<\/p><\/div>\n

Malo smo za\u0161li, obra\u010dali, potem je bila cesta zaradi vlaka zaprta po moji oceni dale\u010d predolgo. Uf, vro\u010dina nam je stopila v glavo, skozi u\u0161esa pa sikala para. Ko smo zapeljali na prazno parkiri\u0161\u010de, smo seveda ugotovili, da je ena ura skoraj zastonj, skulpture pa \u010disto zraven (N54.174183 E12.093998). <\/span><\/p>\n

\"Ko<\/a>

Ko spregovori bog morja<\/p><\/div>\n

Grrrr, ko bi to prej vedeli\u2026bi verjetno zavili v prvi kiosk, kjer prodajajo loto listke in se vra\u010dali domov kot milijonarji. \u0160est pe\u0161\u010denih skulptur je ustvarilo ve\u010d umetnikov, med njimi tudi rus Pavel Mylnikov, ki je \u0161estkratni svetovni prvak v tovrstnem kiparjenju. Seveda so skulpture prikazovale morske motive. <\/span><\/p>\n

\"Morska<\/a>

Morska deklica in biser<\/p><\/div>\n

Od hobotnice, ki malica ladjo, do starih piratov in prelestnih morskih deklic, nevarnosti onesna\u017eenja morja in Neptuna s svojimi vilami. \u017de pri prvi skulpturi smo dobili kviz kartice, na katere je bilo treba zapisati le imena skulptur in na koncu nas je \u010dakala mala nagrada. Prisr\u010dno in predvsem izvirno. <\/span><\/p>\n

\"Nenavadne<\/a>

Nenavadne sanje otrok morja<\/p><\/div>\n

\u0160e posebej je bila nad skulpturami seveda navdu\u0161ena \u017diva, saj je nekaj tak\u0161nega videla prvi\u010d. Iz Warnem\u00fcndeja smo se odpeljali do avtoceste in vozili proti L\u00fcbecku. Bilo je vro\u010de, avtu je ob\u010dasno kar zmanjkalo mo\u010di. Ali zaradi vro\u010dine ali \u010dudne nafte, nisem mogel ugotoviti. Na vsake nekaj kilometrov sem moral popustiti gas, pa je bilo spet v redu. <\/span><\/p>\n

\"Passagierkai<\/a>

Passagierkai Warnem\u00fcnde<\/p><\/div>\n

Z Majo sva malo spremenila na\u010drt. Odlo\u010dila sva se, da gremo danes v L\u00fcbeck, tako da nam bi za Timmendorfer Strand ostal cel naslednji dan. Res smo si zaslu\u017eili razvajanje na pla\u017ei, zakaj torej ne. V L\u00fcbecku smo zapeljali na po\u010divali\u0161\u010de za avtodome, pla\u010dali en evro in ker je bil vikend s tem imeli pla\u010dano parkirnino do ponedeljka dopoldan (N53.871578 E10.678746, oskrbe ni). <\/span><\/p>\n

\"L\u00fcbeck\"<\/a>

L\u00fcbeck<\/p><\/div>\n

Zagrabili smo skirce in za\u0161ibali v mesto. Prvi cilj je bila Marijina cerkev, menda tretja najve\u010dja v Nem\u010diji, s svojim 125 metrskim zvonikom nekaj posebnega. Posebej impresivni so skoraj \u0161tirideset metrov visoki oboki iz zidakov. <\/span><\/p>\n

\"Visoki<\/a>

Visoki oboki Marijine cerkve v L\u00fcbecku<\/p><\/div>\n

Sicer pa cerkev danes deluje skoraj bolj kot galerija in na vsakem koraku predvsem opozarja na vojno trpljenje in gorje, ki ga je povzro\u010dila druga svetovna norija. Ja, kdo pa je za\u010del\u2026 Posebej nazorni so zvonovi, ki so jih pustili tam, kamor so padli po bombardiranju cerkve. <\/span><\/p>\n

\"Spomin<\/a>

Spomin na vojno vihro<\/p><\/div>\n

Ko sva z Ajdo ravno zaklju\u010devala z ogledom, sta Maja in \u017diva odhiteli iskati strani\u0161\u010de. Seveda ju predolgo ni bilo nazaj, ura pa je bila \u017ee toliko, da se stvari po\u010dasi zapirajo. Zato je v parnem loncu ponovno nastal nevarno visok pritisk, para pa je iz vseh mo\u017enih odprtin \u0161ibala ven. Divje. <\/span><\/p>\n

\"Stolnica\"<\/a>

Stolnica<\/p><\/div>\n

Ko sta (kon\u010dno) pri\u0161li, smo \u0161ibali proti stolnici, jaz \u0161e vedno malo jezno naprej, ostali za menoj. V stolnici je bil danes dan za otroke in ravno so se pripravljali na otro\u0161ko ma\u0161o. Sprehodili smo se po cerkvi, pa se nam ni zdela ni\u010d posebnega. Da se kotel dokon\u010dno ohladi, smo se ustavili na bli\u017enjem otro\u0161kem igri\u0161\u010du. <\/span><\/p>\n

\"Kri\u017eani\"<\/a>

Kri\u017eani<\/p><\/div>\n

Punci sta se naigrali, jaz pa skuliral. Seveda je bil sedaj \u010das, da gre na strani\u0161\u010de \u0161e Ajda. Ko je Maja sredi mesta zbegano gledala, kam bi zavili, ji je starej\u0161a gospa pri\u0161epnila, da je \u010disto blizu C&\u00d6, ki ima v drugem nadstropju tudi strani\u0161\u010de. Jah, izku\u0161nje, ni kaj. <\/span><\/p>\n

\"Na<\/a>

Na igralih<\/p><\/div>\n

Med na\u0161im po\u010divanjem na igralih je Nem\u010dija sesula Argentino s \u0161tiri proti ni\u010d. Seveda je to imelo za posledico, da je mesto eksplodiralo. Vuvuzele, zastave, \u0161ali, vse je bilo v nacionalnih barvah. Na vsakem vogalu je bila policija, ki je poskrbela tudi za tistih nekaj navija\u010dev, ki jih je zvil pritisk pomembne tekme in jim je na vro\u010dini pretirana koli\u010dina alkohola zavrela nekje v trebuhu. <\/span><\/p>\n

\"0\"<\/a>

Nem\u010dija:Argentina - 4:0<\/p><\/div>\n

Vra\u010dali smo se proti Marktu, pa zavili navzdol do Holstentora, nekdanjih mestnih vrat. Tam se je res marsikaj dogajalo, gne\u010da navija\u010dev je bila najve\u010dja. \u0160li smo pod vrati, obrnili, pa potem iz varnostnih razlogov raje zavili proti eni od stranskih ulic. <\/span><\/p>\n

\"Holstentor\"<\/a>

Holstentor<\/p><\/div>\n

Do Maje se je primajal eden od navija\u010dev in jo ogovoril: \u00bbIsdataki\u00ab. Debelo ga je pogledala, dokler ji malo bolj trezna gospa v bli\u017eini ni prevedla, da jo ob kazanju na skirco spra\u0161uje, \u010de je to taksi. \u017dal ne. Tudi nekdo, ki je parkiral v bli\u017eini vrat, jo ni prav dobro odnesel, razgreta navija\u010dica, ga je kar v avtu po\u0161pricala z vodo. Vro\u010de, ni kaj. <\/span><\/p>\n

\"Mestna<\/a>

Mestna hi\u0161a<\/p><\/div>\n

Mi smo \u017ee poganjali skirce nazaj navzgor do Markta, kjer stoji impozantna mestna hi\u0161a. Mimo Katarinine in Jakobove cerkve smo pri\u0161li do trga, kjer so Italijani ponujali svoje dobrote. Nekatere cene so izgledale mo\u010dno zasoljene, menda pa so imeli tudi \u010disto poceni limoncelo. Jaz pa kar rinil naprej. Sem se kasneje, ko me je Maja kregala, tola\u017eil, da je bil sigurno kak\u0161na fake varianta.<\/span><\/p>\n

\"\u0160iroka<\/a>

\u0160iroka cesta in cerkev St. Jakobi<\/p><\/div>\n

\u010cez druga mestna vrata, ravno tako impozantna, pa ne tako znana kot Holstentor smo spet pri\u0161li izven mestnih zidov in se vrnili do avtodoma. Odpeljali smo se do Buntekuh, mestnega predela s trgovinami, kjer stoji tudi oskrbna postaja (53.853989 E10.632621). Potrebovali smo namre\u010d vodo. Nato\u010dili smo jo za en evro, potem pa odpeljali nazaj. <\/span><\/p>\n

\"Italijanske<\/a>

Italijanske dobrote in bolni\u0161nica Svetega duha<\/p><\/div>\n

Danes res ni bil pravi dan za tehniko. Smerokaz je za\u010del kljub novi \u017earnici spet \u0161trajkati, pri\u010dela je svetiti lu\u010dka, ki naj bi oznanjala te\u017eave z varnostno blazino, tudi radiu in navigaciji se je nekaj fentljalo. Okrivili smo vro\u010dino, se vrnili na po\u010divali\u0161\u010de in parkirali malo dlje od \u0160panca, ki je \u010disto neuvidevno skoraj do polno\u010di \u017egal svoj agregat, da mu je klima hladila avtodom. Ob tem pa je sedel zunaj. Misl’m! <\/span><\/p>\n

\"Burgtor\"<\/a>

Burgtor<\/p><\/div>\n

Maja je jezno pripomnila, da bi isti u\u010dinek dosegel, \u010de bi odprl okna, saj se je \u017ee prijetno shladilo. Sicer pa popolnega miru tudi sicer ni bilo. Na vsake toliko so se v bli\u017eini zasli\u0161ale vuvuzele, Nemci so \u0161e dolgo v no\u010d proslavljali. Ko bi le vedeli\u2026jah, bi bili vsi milijonarji, loterija pa bi propadla. <\/span><\/span><\/p>\n

TIMMENDORFER STRAND \u2013<\/strong> 4.7.2010<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj smo zaspali, kar je priznala celo Maja. Pa saj veliko nismo imeli za pripraviti, pa tudi dan je bil namenjen bolj le\u017eernemu u\u017eivanju nekje na pla\u017ei. <\/span><\/p>\n

\"Igri\u0161\u010de<\/a>

Igri\u0161\u010de v Timmendorfer Strandu<\/p><\/div>\n

Avto ni zopral ni\u010d bolj kot dan prej, lu\u010dka za blazino je nekaj sekund po tem, ko sem \u0161tartal ma\u0161ino, ugasnila. Vsaj nekaj. Na izvozu iz mesta smo se ustavili na Avia \u010drpalki, dizel je bil pribli\u017eno toliko kot pri nas. Juhej. Le pri \u017earnici za \u017emigovc s prodajalko nekaj nisva pri\u0161la skupaj z oznakami. <\/span><\/p>\n

\"Azijska<\/a>

Azijska kratkokrempljasta vidra<\/p><\/div>\n

Napetost, mo\u010d, izgled, vse je klapalo, le pri oznaki je nekaj falilo. Ker je bila cena kar konkretna, sva si bila na koncu enotna, da bo bolje, da vzamem \u017earnico ven in potem kupujem. Odpeljali smo se do Timmendorfer Stranda in parkirali na P2 (N53.993811 E10.779564, brez oskrbe). Brezpla\u010dno, to sem \u017ee vedel, poleg je Aldi, odprt tudi v nedeljo. Kaj bi \u0161e hotel ve\u010d. <\/span><\/p>\n

\"Svet<\/a>

Svet morskih konji\u010dkov<\/p><\/div>\n

Pozajtrkovali smo, nabasali vse potrebno v nahrbtnika in jo mahnili na pla\u017eo. Ja, pa jade. Za tiste nekaj mivke so hoteli konkretne tri evre na osebo. \u010ce bi mi dovolili, da za ta denar na pla\u017eo zapeljem \u0161e avtodom, ga parkiram nekam med pletene korbe in ostanem vsaj \u010dez no\u010d, bi se pa \u0161e zmenili. <\/span><\/p>\n

\"Murene\"<\/a>

Murene<\/p><\/div>\n

Punci sta takoj na\u0161li igrala, Maja pa informacijo, da je dva kilometra pro\u010d pla\u017ea zastonj. Balzam za Gorenjska u\u0161esa. Ker pa smo bili \u017ee tu, smo sprva zavili v Sea Life center. Punci sta posebej navdu\u0161ili vidri, ki so ju le malo po na\u0161em prihodu nakrmili. Dvigali sta se in s ta\u010dkami \u010dakali, da kaj pade iz neba. Dekleti kar nista mogli naprej, seveda sta obe vzdihovali, da bi take \u017evalce imeli doma. Pa kaj \u0161e. <\/span><\/p>\n

\"Nemo<\/a>

Nemo in prijatelji<\/p><\/div>\n

Pogledali smo si film, ki se je v Berlinu zataknil, videli morske konji\u010dke, \u017eelvo in morske pse, povsem plo\u0161\u010date ribe in seveda Nema s prijatelji. Murene so izgledale bolj sme\u0161no kot stra\u0161ljivo, napihovalka pa se kljub na\u0161im poskusom ni hotela napihniti. Seveda smo tudi tokrat re\u0161evali kviz, na koncu narisali morskega konji\u010dka in pustili naslov, da nam po\u0161ljejo slike teh nenavadnih \u017eivali. <\/span><\/p>\n

\"Rde\u010demorska<\/a>

Rde\u010demorska plamenka <\/p><\/div>\n

Spet pod danes obla\u010dnim nebom, smo se vrnili do avtodoma, naredili kosilo in nakupili, kar se nam je zdelo, da bi znali v naslednjih dneh \u0161e potrebovati. Predvsem pija\u010do, saj so bili obeti v \u010dasopisu, ki so ga delili ob cesti, son\u010dno \u0161e cel teden in kar visoke temperature. Po kosilu smo bili pripravljeni za pla\u017eo. <\/span><\/p>\n

\"Ko\u0161are\"<\/a>

Ko\u0161are<\/p><\/div>\n

Iz boksa smo potegnili skirce in se pognali proti obali. Nekaj \u010dasa smo vozili ob cesti, potem pa zavili ob obalo in ugotavljali, da zastonj pla\u017ee nekam dolgo ni. Da imajo v informacijah mo\u010dno popa\u010den ob\u010dutek za razdalje ali pa je le Maja narobe razumela dani podatek, smo spoznali, ko smo \u017ee precej za pristani\u0161\u010dem v Niendorfu \u0161vignili mimo table, ki je do izhodi\u0161\u010da obetala \u0161tiri kilometre. <\/span><\/p>\n

\"To<\/a>

To so po\u010ditnice...<\/p><\/div>\n

Pa na sre\u010do sedaj res ni bilo ve\u010d dale\u010d, po stranski ulici smo zapeljali do pla\u017ee in se sparkirali na mivko. S puncama sem \u0161el do pomola in v vodo, ob obali smo plavali v smeri dolgega pomola in nazaj na obalo. Malo je bilo \u0161e obla\u010dno, se je pa kazalo tudi kar nekaj sonca. Ravno prav. <\/span><\/p>\n

\"Na\u0161<\/a>

Na\u0161 festival skulptur v mivki<\/p><\/div>\n

\u010casa za po\u010ditek, smr\u010danje in le\u017eerno branje je bilo dovolj. Celo za ustvarjanje skulptur v mivki. Videti je bilo, da nas je obisk skulptur dan prej v Rostocku prav navdihnil. Ajda je izdelala brodolomca, ki se oklepa re\u0161ilnega obro\u010da, \u017diva pa hobotnico z vsemi osmimi lovkami. <\/span><\/p>\n

\"Brodolomec\"<\/a>

Brodolomec<\/p><\/div>\n

Iskali smo skrite \u010dokoladke, kar je povzro\u010dilo salve smeha. Tako pri tistem, ki jih je skril, kot pri tistih, ki smo jih iskali. \u0160e Majo sem prepri\u010dal, da sva zaplavala, dekleti pa za morje nista hoteli ve\u010d sli\u0161ati. Kaj tak\u0161nega!? <\/span><\/p>\n

\"Hobotnica\"<\/a>

Hobotnica<\/p><\/div>\n

Iz mivke smo izbrskali na\u0161e stvari, jih strpali v nahrbtnik in se s skircami zapodili po cesti nazaj proti parkiri\u0161\u010du. Tokrat smo \u0161li ob cesti, kar se je izkazalo za bolj\u0161o mo\u017enost. Ali je bilo res kraj\u0161e ali pa smo le imeli ob\u010dutek, da smo do centra Timmendorfer Stranda pri\u0161li precej hitreje, ne vem. <\/span><\/p>\n

\"Kje<\/a>

Kje so \u010dokolade?<\/p><\/div>\n

Parkiri\u0161\u010de, ki je bilo ob na\u0161em odhodu \u0161e povsem polno, je bilo sedaj dosti bolj prazno. Odpeljali smo se nazaj proti L\u00fcbecku in zapeljali na znano parkiri\u0161\u010de. Po ve\u010derji je bilo seveda potrebno \u0161e marsikaj postoriti, potem pa smo izginili v posteljo.<\/span><\/p>\n

\"Pristani\u0161\u010de<\/a>

Pristani\u0161\u010de v Niendorfu<\/p><\/div>\n

HAMBURG \u2013 5.7.2010 <\/strong>\u2013 No\u010d je bila precej bolj mirna, nova nogometna tekma, pomembna za doma\u010dine, je \u0161ele v sredo. Nismo hiteli, obirali pa se tudi nismo. Po zajtrku smo peljali proti avtocesti, smer Hamburg. Na radiu so ravno poro\u010dali o pet kilometrskem zastoju, ko so pred nami za\u010deli vsi zavirati. Pa ni bilo panike, malo smo vozili po\u010dasi, potem sedem kilometrov zo\u017eenja in spet je promet stekel normalno.<\/p>\n

\"Hamburg\"<\/a>

Hamburg<\/p><\/div>\n

Navigaciji sem ukazal, naj nas vodi hitro. To nam je prineslo pet dodatnih kilometrov, pa zato izvoz le nekaj kilometrov pred po\u010divali\u0161\u010dem, ki smo si ga izbrali (N53.543304 E10.026832, 17 evrov na no\u010d, vsa oskrba, strani\u0161\u010de, tu\u0161i). \u0160e tu je \u0161lo po\u010dasi, kaj \u0161ele, \u010de bi vozili \u010dez celo mesto. A kaj bi se sekiral. Parkirali smo, pla\u010dali sedemnajst evrov za eno no\u010d in nato \u017ee razmi\u0161ljali, da bi bilo dobro narediti kosilo.<\/p>\n

\"Hamburg\"<\/a>

Am Sandtorkai<\/p><\/div>\n

Maja se je strinjala, naredila super solato in tako smo bili \u010disto fit za grozote, ki so nas \u010dakale. Sprva smo malo kolebali ali vzeti skirce ali ne in se kon\u010dno vrnili ponje. Dobra odlo\u010ditev. Pe\u0161 bi \u0161lo veliko po\u010dasneje, razdalje so bile v \u017eivo ve\u010dje, kot na zemljevidu.<\/p>\n

\"Speicherstadt\"<\/a>

Speicherstadt<\/p><\/div>\n

Iskali smo pot proti Dungeonu, nekak\u0161ni hi\u0161i strahov, vezani na Hamburg in dogajanje v tem mestu v preteklosti. Z ustreznimi pretiravanji seveda. Navigatorka je bila tokrat Maja in \u010deprav sem malo podvomil v njene sposobnosti, nas je peljala kar prav. Seveda pa sem na koncu smer do prave hi\u0161e le pokazal jaz.<\/p>\n

\"Hamburg<\/a>

Hamburg Dungeon<\/p><\/div>\n

Maja se je odlo\u010dila, da je raznorazne spake ne zanimajo in bo raje po\u010dakala zunaj. Ajda in \u017diva sta se malo bali, pa je radovednost vseeno prevagala. Do blagajne se je vila vrsta in pridno smo se postavili vanjo. Potem pa sem opazil, da je pri blagajni za skupine, mo\u017een tudi vstop za tiste, ki karte \u017ee imajo. Prerinili smo se naprej in bili takoj na vrsti.<\/p>\n

\"Le<\/a>

Le kaj nas tu notri \u010daka?<\/p><\/div>\n

Mo\u017eakar na vhodu je puncama uresni\u010dil \u017eeljo, ki sta jo nedvomno gojili \u0161e iz \u010dasov kak\u0161nih besednih spopadov o tem kako je treba vaditi klavir in pospraviti sobo. Moja glava je \u0161la namre\u010d na tnalo, onidve pa sta zgrabili sekiri in bi me nedvomno gladko obglavili, \u010de bi bili sekiri pravi. Slikali so nas, potem pa smo se pridru\u017eili skupini.<\/p>\n

\"Lava?\"<\/a>

Lava?<\/p><\/div>\n

Meni je bila celotna zadeva precej dolgo\u010dasna, puncama pa se ni zdelo ravno tako. Oklepali sta se me kot klopa, hoteli, da sem jima ob zgodbah prevedel vsako besedo in posko\u010dili, ko je iz kak\u0161ne luknje kaj zavre\u0161\u010dalo. Padec z dvigalom je malo tresenja, knji\u017enica temne preteklosti prej hecna kot stra\u0161ljiva, ravno tako mu\u010dilnica, kjer se vse osredoto\u010di na to, kako se bo enemu izmed obiskovalcev odsekalo ti\u010da.<\/p>\n

\"Obsodba...\"<\/a>

Obsodba...<\/p><\/div>\n

Po\u017ear v Hamburgu burka\u0161ka pripoved z nekaj dima, inkvizicije itak nih\u010de ne more vzeti resno, \u010de sodi \u017eenska, povrh pa se ob tem \u0161e smeje. Labirint in sojenje piratu St\u00f6rtebeherju sta \u0161la hitro mimo, obdukcija za kugo umrle osebe ravno tako. Vo\u017enja z ladjico je kratka, da smo stopili v mo\u010dvirje smo komaj vedeli. Extremis, prosti pad, pa je visok le nekaj metrov, torej ni\u010d posebnega.<\/p>\n

\"Hamburg<\/a>

Hamburg je predvsem pristani\u0161\u010de<\/p><\/div>\n

Verjetno sem, da bi v zadevah res u\u017eival, prestar in napa\u010dnega spola. Vsaj glede na vre\u0161\u010danje \u017eensk v na\u0161i skupini, so te res u\u017eivale. Maja nas je vdano po\u010dakala pred ope\u010dnato zgradbo. Ker punci nista pokazali pretiranega interesa za menda najve\u010djo miniaturno \u017eeleznico na svetu, smo jo mahnili proti pristani\u0161\u010du.<\/p>\n

\"St.<\/a>

St. Michaelis<\/p><\/div>\n

Tam se me\u0161a staro in novo. Ob doku so zasidrane velike jadrnice, kot bi jih potegnil iz \u010dasa pred izumom parnega stroja. Poleg se ba\u0161ejo \u0161tevilne turisti\u010dne ladjice, ki ponujajo vo\u017enje po mestnih kanalih, zadaj pa po severni Elbi plujejo ogromne tovorne ladje za prevoz kontejnerjev. Hamburg je pa\u010d predvsem pristani\u0161\u010de.<\/p>\n

\"Barok\"<\/a>

Barok<\/p><\/div>\n

Mi smo jo mahnili do sv. Mihaela (St. Michaelis) in pokukali v to protestantsko baro\u010dno cerkev. Siti baro\u010dnega ki\u010da, smo zavili do bli\u017enje ulice Kravenkamp, kjer so neko\u010d \u017eivele vdove premo\u017enih trgovcev. Danes so tam predvsem trgovinice z raznorazno kramo, tudi spominek imenovano, in kavarna. Muzej, ki prikazuje tipi\u010dno hi\u0161o vdove, je bil v ponedeljek zaprt.<\/p>\n

\"Kravenkramp\"<\/a>

Kravenkamp<\/p><\/div>\n

Hoteli smo \u017ee naprej v smeri mestne hi\u0161e, ko je Maja presenetljivo omenila Reeperbahn. \u010ce Maja ho\u010de, pa\u010d grem, tu ni kaj razpravljati. Kot bik na rde\u010do cunjo. Hambur\u0161ka rde\u010da \u010detrt je danes le \u0161e bleda senca nekdanjega razvrata. Med restavracijami in kavarnami je \u0161e ostalo nekaj trgovin z eroti\u010dnimi pripomo\u010dki, reklame so obljubljale pip show, table dance.<\/p>\n

\"Repersban\"<\/a>

Reeperbahn<\/p><\/div>\n

V dvorane sumljivega slovesa, predvsem kar se kakovosti ti\u010de, pa so vabili ati in matrone v poznih zrelih letih, kot bi jih potegnil iz kak\u0161nega nizkoprora\u010dunskega filma. Ali celo doma upokojencev. Toda mo\u0161ki s svojimi potrebami tega verjetno niti ne opazijo. Oziroma kot pravi kartica, ki smo jo videli malo prej, ni grdih \u017eensk, je le premalo alkohola.<\/p>\n

\"\u0160e<\/a>

\u0160e grafiti so v pravem stilu<\/p><\/div>\n

Ob povratku smo v Elb parku stopili do spomenika Ottu von Bismarcku. Opiral se je na me\u010d, \u010delado pa so mu, kot smo se smejali, najverjetneje ukradli. Staremu debelinku nih\u010de ve\u010d ne izkazuje pretiranega spo\u0161tovanja, okolica spomenika je nasmetena in polna \u010drepinj.<\/p>\n

\"Otto<\/a>

Otto von Bismarck<\/p><\/div>\n

Skirce smo poganjali ponovno mimo Mihaelove cerkve proti cerkvi sv. Nikolaja. Ker ta le\u017ei precej ni\u017eje, je letelo kot za stavo. Hamburg je bil med drugo svetovno vojno kot veliko pristani\u0161\u010de seveda dele\u017een bogate bere zavezni\u0161kih bomb. Tako tudi od cerkve sv. Nikolaja ni ostalo prav veliko.<\/p>\n

\"Le<\/a>

Le kdo mi je poru\u0161il cerkev?<\/p><\/div>\n

Bolj ali manj le zvonik, v katerega sedaj vozi dvigalo. Med ostanki cerkvenih zidov pa je postavljenih nekaj zanimivih kipov. Do Rathaus Markta, trga pred mestno hi\u0161o, nismo imeli dale\u010d. Nedvomno je velika baro\u010dna mestna hi\u0161a zanimiva tako zunaj, kot tudi znotraj.<\/p>\n

\"Mestna<\/a>

Mestna hi\u0161a<\/p><\/div>\n

Pa smo bili za ogled dvoran v notranjosti \u017ee prepozni, zato sva si z Ajdo pogledala le preddverje, vhodno halo in notranje dvori\u0161\u010de s fontano. Maja in \u017diva sta naju naveli\u010dano po\u010dakali na robu trga, potem pa smo skupaj skirce pognali proti jezercu Binnenalster, zavili proti cerkvi sv. Petrija, na hitro pogledali v njeno notranjost, nato pa \u0161ibali nazaj proti po\u010divali\u0161\u010du za avtodome.<\/p>\n

\"Preddverje<\/a>

Preddverje mestne hi\u0161e<\/p><\/div>\n

Vreme se je \u017ee ves \u010das na\u0161ega raziskovanja Hamburga nekam kisalo, pa se iz temnih oblakov ni ni\u010d ulilo. Ko smo ravno zavijali na \u010drpalko, za katero je po\u010divali\u0161\u010de, so padle prve kaplje de\u017eja. Skirce smo samo vrgli pod avtodom in plohi u\u0161li v notranjost. Ravno pravi \u010das, sem pripomnil.<\/p>\n

\"Fontana\"<\/a>

Fontana Hygieia<\/p><\/div>\n

Ajda je seveda morala \u0161e nekaj dodati \u2013 \u010de bi bili minuto prej, bi bilo \u0161e bolje. Jah, mlada pamet. Ve\u010der je bil \u0161e mlad, zato smo se v miru stu\u0161irali, punci pa sta \u0161tudirali prospekt o Heide parku. Njegove atrakcije so nas \u010dakale naslednji dan.<\/p>\n

\"Jezero<\/a>

Jezero Binnenalster<\/p><\/div>\n

ODHOD V SOLTAU IN HEIDE PARK \u2013 6.7.2010<\/strong> \u2013 Zjutraj sva bila z Majo pokonci, \u0161e preden sta se punci dobro zbudili. Zapeljala sva na oskrbno postajo, izto\u010dila odpadno vodo in nato\u010dila \u010disto vodo. Pipi sta imeli ve\u010dji navoj, jaz pa nastavka nisem na\u0161el. Oskrbnik, ki je ravno zalival zelenjavo okoli parkiri\u0161\u010da, mi je seveda omogo\u010dil, da sem se priklopil na njegov nastavek, ko sem \u0161e poto\u017eil, da ne vem, kje sem ga izgubil, pa mi je enega prinesel. Prijaznost, ki si jo zapomni\u0161!<\/p>\n

\"Heide<\/a>

Heide park<\/p><\/div>\n

Odpeljali smo se proti kraju Soltau in ra\u010dunali, da bomo tam \u0161e pred deveto, ko se zabavi\u0161\u010dni park odpre. Seveda smo delali ra\u010dune brez kr\u010dmarja oziroma nem\u0161kih avtocest. En odsek so enostavno zaprli, kar je povzro\u010dilo pet kilometrski zastoj in potem obvezni obvoz skozi vasi.<\/p>\n

\"Ladja<\/a>

Ladja Bounty<\/p><\/div>\n

Ob tem se je testiranje \u017eiv\u010dkov pregretih voznikov nadaljevalo, saj je obvozna cesta na nekaj kilometrih kar trikrat zavila na prednostno. To je seveda pred vsakim kri\u017ei\u0161\u010dem povzro\u010dilo kilometer ali dva slovitega \u00bbstau\u00ab. Na koncu smo za nekaj kilometrov, ki bi jih po avtocesti prevozili kot bi mignil, potrebovali dve uri.<\/p>\n

\"Eden<\/a>

Eden je \u017ee ostal brez glave...<\/p><\/div>\n

Jasno, da sem do parkiri\u0161\u010da pred zabavi\u0161\u010dem Heide park pripeljal kot Schumacher, stoi\u010dno poslu\u0161al razlago parkirnega mojstra in mu na\u0161tel \u0161tiri evre za prvi dan, nato pa odplu\u017eil na parkirno mesto (N53.021585 E9.873618, \u0161tiri evre na dan, strani\u0161\u010de, voda).<\/p>\n

\"Flossfahrt<\/a>

Flossfahrt in Panoramabahn<\/p><\/div>\n

Priganjal sem otroke in Majo, da je zabava v parku \u017ee v polnem teku. Z Merlin karticami smo bili hitro \u010dez kri\u017ee in hiteli proti prvi atrakciji. Za prvi dan je bil na\u010drt bolj umirjen in kar dobro smo se ga dr\u017eali. Ker je bila na Heide Park Expressu gne\u010da, smo se popeljali z oldtimerji, se zagugali na ladji Bounty, odpluli s splavi in brez zastojev dirkali po Monzi.<\/p>\n

\"Zabavna<\/a>

Zabavna igrala<\/p><\/div>\n

Mimo nas je hodil zabaven mo\u017eak brez glave in vsake toliko koga celo prestra\u0161il. Bolj pa nasmejal. Kapt’ns T\u00f6rn so po\u010dasne ladjice, nekaterim bi se morebiti celo zdele romanti\u010dne. \u0160li smo na Panoramabahn, se ustavili pri igralih, kjer je najve\u010dja zabava na zaprtih kovinskih toboganih, si park pogledali zvi\u0161ka iz Panoramaturma.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na park iz Panoramaturma<\/p><\/div>\n

Indy Blitz je bil prvi vlakec s katerim smo se popeljali, potem pa z ladjico pluli mimo pravlji\u010dnih prizori\u0161\u010d. Predstava \u00bbJeza bogov Majev\u00ab je bila predvsem zabavna, z vrsto pretepanja, afnanja, pokanja in smeha. \u0160li smo na rafting in se popeljali z Big Loopom, prvim pravim achterbahnom.<\/p>\n

\"Jeza<\/a>

Jeza bogov Majev<\/p><\/div>\n

Zabavali smo se ob iskanju zlata iz Port Royala, predstavo, ki postre\u017ee z zabavo ob spopadu med gusarji, ki so tu seveda \u00bbjeeee\u00ab in Francozi, ki pa so \u00bbbuuuu\u00ab. Veliko eksplozij, ognja, me\u010devanja. Ker so predstavo zaradi plohe prekinili, smo \u0161li na Big Loopa, divjega vlakca z ve\u010d lupingi.<\/p>\n

\"Rafting\"<\/a>

Rafting<\/p><\/div>\n

Spust s kanuji bi nas bolj navdu\u0161il, \u010de bi dana\u0161nji dan ne bil tako hladen. Povrh se je dvakrat celo ulilo. Sicer le za nekaj minut, nas je pa \u0161e dodatno osve\u017eilo. Punci sta \u0161li na screamija, mali prosti pad v senci velikega brata, dvakrat smo se spustili po bob stezi in se nato mirno odpeljali s parnikom po jezeru.<\/p>\n

\"Big<\/a>

Big Loop<\/p><\/div>\n

Za zaklju\u010dek smo \u0161li na Grotenblitz, vlakec, ki nas je kar malo razo\u010daral. Pirate smo zamudili za mi\u0161ji repek, zato smo si obljubili, da bomo naslednji dan bolj zgodnji. Zve\u010der smo se odpeljali v Soltau, tam na\u0161li trgovino in se oskrbeli z vsem potrebnim. Potem pa pripeljali nazaj, naredili ve\u010derjo in razmi\u0161ljali, kam vse bi naslednji dan \u0161e \u0161li.<\/p>\n

\"Vo\u017enja<\/a>

Vo\u017enja z bobom<\/p><\/div>\n

HEIDE PARK \u2013<\/strong> 7.7.2010<\/span><\/strong> \u2013 Jutro je kazalo, da bo lep dan. In predvsem bistveno bolj topel kot v\u010deraj\u0161nji. Ob osmih je na vrata pobutal parkirni mojster, dal sem mu \u0161tiri evre, on pa meni novo nalepko. S tem smo dobili dovolilnico, da na parkiri\u0161\u010du ostanemo \u0161e en dan. <\/span><\/p>\n

\"Jutro<\/a>

Jutro na parkiri\u0161\u010du<\/p><\/div>\n

Seveda danes nismo \u017eeleli zamuditi jutranjih ur, saj je takrat <\/span>gne\u010da najmanj\u0161a. Malo po deveti smo bili \u017ee na vhodu. Puncama je bila \u0161e posebej v\u0161e\u010d ladjica Bounty, zato smo se najprej ustavili pri njej. Potem pa smo si mislili, zakaj bi \u010dakali, gremo. \u017diva je namre\u010d \u017ee prej\u0161nji dan navijala za Scream, najvi\u0161ji prosti pad na svetu. <\/span><\/p>\n

\"Scream\"<\/a>

Scream<\/p><\/div>\n

Ajda se je odlo\u010dila, da nas bo raje samo slikala z varnih tal, Maja pa je zadnji trenutek sklenila, da gre zraven. Ko so nas zapeli, smo morali nekoliko po\u010dakati, da se je napolnilo vsaj nekaj sede\u017eev. Med tem smo klepetali z uslu\u017ebenko in med seboj in tako preganjali \u010drvi\u010dke v \u017eelodcu. <\/span><\/p>\n

\"Padec<\/a>

Padec z vi\u0161ine 71 metrov<\/p><\/div>\n

Kon\u010dno je bilo vse pripravljeno in za\u010deli smo se vzpenjati na vi\u0161ino 71 metrov. Ob tem smo se vrteli naokoli. \u0160e na pol nismo bili, ko bi najraje izstopil. Presneto, ljudje spodaj so bili \u017ee mravljice. Ko smo se nehali vzpenjati in malo zatem tudi vrteti, smo vedeli, da so do padca \u0161e dobre tri sekunde. <\/span><\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na park in Colossos<\/p><\/div>\n

Potem pa ups\u2026padanje pa kar traja. Ko gleda\u0161 padec spodaj je takoj konec, \u010de pada\u0161 sam, pa let kar traja in traja, sede\u017e te ti\u0161\u010di navzdol, noge se dvignejo. Neprimerno bolje kot tista mini zadeva v Gardi. Ajdi smo navdu\u0161eni razlagali, kako je bilo, a ona je bila z mislimi \u017ee pri Limitu. Pa smo \u0161li tja. <\/span><\/p>\n

\"Zlato<\/a>

Zlato Port Royala<\/p><\/div>\n

Podobni vlakec kot Blue Tornado v Gardi, zarolali smo se dvakrat, vsi. Prvi\u010d nekje na sredini, saj je bilo spredaj polno, drugi\u010d pa smo po\u010dakali in z Majo sva bila na prvih sede\u017eih. Neprimerno bolje, vsaj kaj vidi\u0161. Za umiritev je bil ravno pravi Heide Park Express, ki popelje okoli ve\u010djega dela parka. <\/span><\/p>\n

\"Pirat<\/a>

Pirat akrobat<\/p><\/div>\n

Ko smo izstopili sta \u0161li dekleti na Western Riesenrad, spustili smo se s hlodi po vodni dr\u010di in si iz razglednega stolpa ogledali, kam \u0161e moramo iti. Med tem, ko so dekleta u\u017eivala v predstavi na jezerski obali, sem \u0161el dvakrat na Desert race, vlakec z dobrim pospe\u0161kom in enkrat na Colossosa, lesenega vlakca z najve\u010djim naklonom na svetu. 61 stopinj! <\/span><\/p>\n

\"Colossos\"<\/a>

Colossos<\/p><\/div>\n

Dekleta so se vrtela na razli\u010dnih vrtiljakih, potem pa sta Maja in Ajda od\u0161li preizkusit Colossosa in Desert Race. \u017diva bi \u017ee rada \u0161la, toda \u010de smo jo nekje \u0161e lahko \u00bbpostarali\u00ab za pol leta, bi jo za dve leti in pol te\u017eko. Dekletom so bili Majevski bogovi tako v\u0161e\u010d, da so se pri njih ustavile \u0161e enkrat, jaz pa sem med tem sko\u010dil na Colossosa. Pogledali smo si predstavo s Spencerjem, \u0161li na vrtiljak in rafting, potem pa \u0161e na bob stezo. <\/span><\/p>\n

\"Adrenalin\"<\/a>

Adrenalin<\/p><\/div>\n

\n

Sam sem \u0161el \u0161e do vodnih kanujev, potem pa smo ujeli zadnji dve vo\u017enji z gusarskimi \u010dolni v bitki pri ToPiLauLa. Seveda smo bili kot gusarji divji in smo \u0161pricali druge, ti pa seveda nas. Bili smo povsem mokri, toda u\u017eitek ob zaklju\u010dku tega vro\u010dega dne je bil ravno pravi. <\/span><\/p>\n

\"Spopad<\/a>

Spopad piratov<\/p><\/div>\n

Slikali smo se s pti\u010dem, ki je hodil naokoli. \u010crnka, ki je pri\u0161la mimo se je ob tem na smrt prestra\u0161ila, saj je mislila, da je pti\u010d kip, ki je nadnaravno o\u017eivel. Punci sta sedli \u0161e na karuzela, nato pa smo se tekli v avtodom preoble\u010di. Ob avtodom smo postavili stole in mizo in tam pove\u010derjali. <\/span><\/p>\n

\"Osve\u017eitev\"<\/a>

Osve\u017eitev<\/p><\/div>\n

Malo dlje sta Nemec in \u0160ved gledala nogomet. Glede na kisle obraze smo domnevali, da gre \u0160pancem neprimerno bolje. <\/span>Nas nogomet ni prav pretirano zanimal, imeli pa smo nekaj miselne kombinatorike, kako potovati na na\u0161i poti naprej. Ko smo plane okvirno dorekli, je bil \u010das za posteljo. <\/span><\/p>\n

\"Na<\/a>

Na konji\u010dku<\/p><\/div>\n

HEIDE PARK IN HANNOVER \u2013<\/strong> 8.7.2010<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj sem \u017ee zgodaj zapeljal po cesti kak\u0161ne pol kilometra nazaj proti mestecu Soltau in parkiral na makadamskem parkiri\u0161\u010du ob cesti (N53.017072 E9.880936). Maja se je odlo\u010dila, da bo ostala v avtodomu, s puncama pa sem hotel izkoristiti \u0161e urico ali dve v parku. <\/span><\/p>\n

\"Z<\/a>

Z Ajdo sva na Colossosu<\/p><\/div>\n

Na\u010drt smo naredili \u017ee prej\u0161nji dan in ob devetih smo bili na vhodu. \u017diva je \u0161la na vrtiljak Riesenkrake, midva z Ajdo pa med tem na Desert race. Ko je bila vo\u017enja zaklju\u010dena, sva zagledala \u017divo, ki nama je mahala. Skupaj smo \u0161li do Colossosa, kjer je \u017diva vzela fotoaparat. Slikala naju je, ko sva se popeljala z lesenim vlakcem naokoli. <\/span><\/p>\n

\"El<\/a>

El Sol<\/p><\/div>\n

Vrtiljakoma El Sol in Huracan sem se odpovedal, \u0161el pa sem enkrat poskusit na Aqua Spin. Ni bilo ni\u010d groznega, \u0161e vrtelo se mi ni ni\u010d. Na Limitu sta bili dekleti tokrat v prvi vrsti, spustili smo se po bob stezi in \u0161li do vrtiljaka Koggenfahrt. Jaz sem seveda samo gledal, pa tudi ladjo Bounty sem spustil. <\/span><\/p>\n

\"Koggenfahrt\"<\/a>

Koggenfahrt<\/p><\/div>\n

Sem pa dirkal v Monzi in se peljal z oldtajmerji. Dekleti sta se \u0161e dvakrat zapeljali s starinskim karuzelom, potem pa smo imeli vsi trije parka dovolj. Maja je imela vse pripravljeno in komaj sem s puncama pri\u0161el do avtodoma, \u017ee smo pot nadaljevali proti avtocesti in Hannovru. <\/span><\/p>\n

\"Sea<\/a>

Sea Life Hannover<\/p><\/div>\n

Navigacija nas je peljala pravilno, le zaprta cesta na obrobju Hannovra jo je malo zmedla. Pa smo hitro ugotovili, kako obiti oviro in parkirali na brezpla\u010dnih parkiri\u0161\u010dih v bli\u017eini vrtov Herrenh\u00e4user (N52.389735 E9.692739, brez oskrbe). Nismo bili sami, dru\u017ebo smo delali ve\u010d avtodomom. Vsi brez zelene nalepke, \u010deprav smo bili znotraj groze\u010de Umwelt cone. <\/span><\/p>\n

\"Tropske<\/a>

Veliki koralni greben<\/p><\/div>\n

Mahnili smo jo do Sea Life centra in se sprehodili ob akvarijih z ribami iz gozda mangrov, mimo lagune s skati in listi, videli ribe v ladijski razbitini, ribe, zna\u010dilne za koralni greben in karibsko morje. Seveda ni smel manjkati Nemo s prijatelji, morski psi in \u017eelve, hit pa so nedvomno piranje. <\/span><\/p>\n

\"Piranje\"<\/a>

Piranje<\/p><\/div>\n

Ujeli smo \u010das hranjenja, vendar za kos ribe, ki so ga obesili v akvarij, niso pokazale prav nobenega zanimanja. In to naj bi bile divje mesojedke, ki vse kar je mesnatega napadejo tako, da voda zavre? Center je v zgornjem delu namenjen prikazu \u017eivljenja v in ob Amazonki, z bujnim rastjem in akvariji z ribami iz njenega pore\u010dja. <\/span><\/p>\n

\"Palmenhaus\"<\/a>

Pore\u010dje Amazonke<\/p><\/div>\n

Spet na son\u010dni svetlobi, smo le pre\u010dili cesto in \u017ee stali pred vrtovi Herrenh\u00e4user. Veliki vrt se danes \u0161teje za enega najpomembnej\u0161ih evropskih baro\u010dnih vrtov. Mimo velike fontane smo \u0161li do jame, ki jo je okrasila Niki de Sain Phalle, Francozinja, ki je tudi avtorica slovitih Nanas, ki so pred leti v Hannovru spro\u017eile pravi vihar.<\/span><\/p>\n

\"Gro\u00dfes<\/a>

Vrtovi Herrenh\u00e4user - Gro\u00dfer Garten<\/p><\/div>\n

Jama je razdeljena v tri sobe \u2013 Dan in \u017eivljenje, Duhovnost in No\u010d in vesolje. Slednja je \u0161e posebej zabavna s ple\u0161o\u010dimi \u017eenskami v njenem nezgre\u0161ljivem slogu. Spet na soncu, smo se zgubili v labirintu in na baro\u010dni parter pogledali iz dvignjenega razgledi\u0161\u010da. <\/span><\/p>\n

\"Umetnine<\/a>

Umetnine Niki de Sain Phalle<\/p><\/div>\n

\u0160li smo mimo oto\u0161kega vrta, renesan\u010dnega in spodnjenem\u0161kega cvetli\u010dnega vrta. Ura se je bli\u017eala tretji, ko ponovno vodometi za\u010dno svojo igro. Sedli smo v bli\u017eino velikega vodometa in po\u010dakali, da je voda za\u010dela brizgati v vi\u0161ino. Ob brezvetrju lahko curek dose\u017ee tudi vi\u0161ino do 80 metrov. <\/span><\/p>\n

\"Springwassergarten\"<\/a>

Springwassergarten<\/p><\/div>\n

\u0160li smo do konca vrtov, prav nasproti vhoda, potem pa se ob vra\u010danju pribli\u017eali veliki fontani. Ob vro\u010dem dnevu je bil njen prh prav osve\u017eilen. Med hojo proti velikemu parterju smo izbirali pot, ki je najbolj v senci. Tudi v stranskih delih vrta so manj\u0161i vodometi pr\u0161ili vodo v zrak, prav sredi velikega parterja pa je Glockenfont\u00e4ne, katere zvon tvori 164 curkov. <\/span><\/p>\n

\"Velika<\/a>

Velika fontana<\/p><\/div>\n

Na son\u010den dan je lom svetlobe pri\u010daral mavrico. Sne\u017eno bele skulpture, posejane po parterju, niso delovale ravno pristno. Zavili smo mimo letnega gledali\u0161\u010da, kjer je bilo tako, kot v celem vrtu, vse v pripravah na ve\u010derni gledali\u0161ki dogodek, in pri\u0161li do parterja pred Oran\u017eerijo. <\/span><\/p>\n

\"Glockenfontane\"<\/a>

Glockenfont\u00e4ne<\/p><\/div>\n

Punci sta na tleh na\u0161li \u017ee precej ubogo limono in jo posvojili za \u017eogico. Med njuno igro sva z Majo od\u0161la \u0161e enkrat do fontane ob jami, jaz sem se vrnil tudi na rob velikega parterja, kjer stoji spomenik Sofiji, volilni kneginji in si pogledal \u0161e manj\u0161e vrtove na tej strani. Baro\u010dni, rokoko in vrt, poln vrtnic so se do sedaj \u0161e izmikali na\u0161im pogledom. <\/span><\/p>\n

\"Orangenparterre\"<\/a>

Orangenparterre in Neptunov vodnjak<\/p><\/div>\n

Od\u0161li smo \u010dez cesto do Gorskega vrta (Berggarten). Sprehodili smo se do razstave Afri\u0161kih orhidej in poleg pisanih cvetic opazili tudi \u017eabo. \u0160li smo skozi arboretum in ob opazovanju in prepoznavanju raznih drevesnih vrst, hodili proti mavzoleju. <\/span><\/p>\n

\"Afri\u0161ke<\/a>

Afri\u0161ke orhideje<\/p><\/div>\n

Seveda smo videli tudi Ginka, na koga smo ob tem pomislili, se pa tako ali tako ve. Malo smo se spo\u010dili, potem pa od mavzoleja hodili skozi mo\u010dvirje proti rastlinjakom. Pa smo se morali \u0161e prej ustaviti ob gredicah s pisanimi ro\u017eami. Prava eksplozija barv. <\/span><\/p>\n

\"Berggarten\"<\/a>

Berggarten<\/p><\/div>\n

Postali smo pred Smuckhofom, potem pa v rastlinjakih u\u017eivali v \u0161tevilnih vrstah orhidej, pti\u010dev, kaktusov. Ajdo sem prepri\u010dal, da si gre z mano pogledat \u0161e center mesta. Saj vendar ne more biti tako dale\u010d. Vzela sva skirce, pomahala Maji in \u017divi in se odganjala mimo vhoda v Grosser Garten in nato ob cesti Nienburger proti centru. <\/span><\/p>\n

\"Rastlinjak<\/a>

Rastlinjak s kaktusi<\/p><\/div>\n

Stavba univerze je kmalu ostala za nama, umetni\u0161ke skulpture ob Br\u00fchlstrasse ravno tako. Pred seboj sva zagledala tri Nanas, znane kipe Niki de Saint Phalle. Njihova imena so S<\/span>ophie, Caroline in Charlotte. Pisane in bogato obdarjene, sva zaklju\u010dila in pot nadaljevala proti ribniku Masch, ob katerem stoji mogo\u010dna mestna hi\u0161a.<\/p>\n

\"Nanas\"<\/a>

Nanas<\/p><\/div>\n

Nekateri so s slabo prikritim nasmehom opazovali mojo malenkost na skirci. Sem se \u017ee navadil. Mimo zanimivega spomenika Die G\u00f6ttinger Sieben sva najin obhod nadaljevala do mestnega trga (Markt), kjer stoji stara mestna hi\u0161a in ob tej pozni uri \u017ee zaprta cerkev.<\/p>\n

\"Nova<\/a>

Nova mestna hi\u0161a<\/p><\/div>\n

Smo z ostalimi enookimi turisti poskusili ve\u010dkrat, saj se je od znotraj sli\u0161alo igranje orgel. Pa ni\u010d. Z Ajdo sva \u0161la po Kramerstrasse in ob tem navigacijo spra\u0161evala, kje je najbli\u017eji McDonalds. Obljuba seveda dela dolg. Ko sem hotel pot do njega malo skraj\u0161ati, mi je to sicer uspelo, sva se pa podila \u010dez predel Hannovra, ki ima nedvomno precej sumljivi sloves.<\/p>\n

\"Maschsee\"<\/a>

Maschsee<\/p><\/div>\n

No, Mc je bil tak, kot se zagre, \u017eal pa sva v nahrbtnik lahko stla\u010dila le eno \u0161katlo Happy Meala. Ajda je takoj dolo\u010dila, kako si jo bosta z \u017divo razdelili. Itak hrana ni bila tako pomembna, igra\u010dka je tista, ki pritegne. Kmalu sva skirce spet prignala do kri\u017ei\u0161\u010da na obrobju Georgengartna.<\/p>\n

\"Stara<\/a>

Stara mestna hi\u0161a<\/p><\/div>\n

\u017de prej sva opazila, da ob robu parka te\u010de asfaltna cesta, ki je bila za naju ravno prava. Mimo Georgenpalais v kateri je danes muzej, sva bila res hitro pri Velikem vrtu, od tam do avtodoma je bilo pa sploh blizu. Maja je bila presene\u010dena, da sva \u017ee nazaj, \u017diva pa se je seveda razveselila igra\u010dke.<\/p>\n

\"Kramerstra\u00dfe<\/a>

Kramerstra\u00dfe in Marktkirche<\/p><\/div>\n

Pove\u010derjala sva \u0161e midva z Ajdo, potem pa smo bili pripravljeni na odhod. Med vo\u017enjo po obvoznici, so nas \u0161tevilne table za Umweltzone opozarjale, da v smeri mesta nimamo kaj za po\u010deti. Nato\u010dili smo gorivo, potem pa zavili na avtocesto. \u010cakalo nas je nekaj sto kilometrov dokaj prazne ceste.<\/p>\n

\"Zgodovinski<\/a>

Zgodovinski muzej<\/p><\/div>\n

Dekleti sta \u0161e malo vegetirali, potem pa zaspali. Ko se je ura bli\u017eala polno\u010di, sva z Majo nos vozila usmerila proti kraju Bad Bruckenau. Brez te\u017eav sva na\u0161la prvo parkiri\u0161\u010de za avtodome (N50.311994 E9.797339, pla\u010dljivo, polna oskrba) \u0161la pogledat \u0161e drugega, ki pa je bilo povsem prazno.<\/p>\n

\"Georgenpalais\"<\/a>

Georgenpalais<\/p><\/div>\n

Zato sva se vrnila v dru\u017ebo ostalih avtodomov, parkirala, napolnila vodo in spraznila strani\u0161\u010de, potem pa med razmi\u0161ljanjem, da bo jutri treba zgodaj vstati, \u0161tela ovce dokler naju ni zmanjkalo. <\/span><\/p>\n

ROTHENBURG OB DER TAUBER, LEGOLAND \u2013<\/strong> 9.7.2010 <\/span><\/strong>\u2013 Vse so \u0161e spale, ko sem avtodom porinil iz parkiri\u0161\u010da in navigiral nazaj do avtoceste. Vozil sem dobrih sto kilometrov do odcepa za Rothenburg ob der Tauber. <\/span><\/p>\n

\"Spitalbastei\"<\/a>

Spitalbastei<\/p><\/div>\n

No ja, mislil sem parkirati na po\u010divali\u0161\u010du ob avtocesti, zbuditi ostale in nadaljevati pot po zajtrku. Toda hotel sem ustaviti \u010dim bli\u017eje cilju, potem pa seveda ravno do izvoza ni bilo ve\u010d nobenega po\u010divali\u0161\u010da. Tako sem zavil proti mestecu in parkiral na mestu, dovoljenem za tiste, ki zijajo v zemljevid kraja ali izbirajo hotel. Jaz sem malo zijal, torej smo verjetno izpolnjevali kriterij. <\/span><\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na Spitalgasse iz mestnega obzidja<\/p><\/div>\n

Pozajtrkovali smo, potem pa odpeljali proti parkiri\u0161\u010du, kjer je dovoljeno parkiranje avtodomom (N49.370303 E10.183361, pla\u010dljivo, pla\u010dljiva oskrba). Od\u0161el sem do avtomata za parkirnino. Ta je tu kar visoka, dva evra na uro ali enajst za cel dan. Nameravali smo ostati le uro ali dve, zatorej mi je primeren znesek drobi\u017ea \u017evenkljal v \u017eepu. <\/span><\/p>\n

\"Rothenburg<\/a>

Rothenburg ob der Tauber<\/p><\/div>\n

Potem pa sem na avtomatu zagledal nalepljen parkirni listek. Nekdo je pri\u0161el zve\u010der, pla\u010dal parkirnino za 24 ur in odpeljal zjutraj. Hvala!!! Od\u0161li smo do Spitalbastion, trdnjave, ki je bila neko\u010d neosvojljivi del mestnega obzidja. Tokrat je bilo druga\u010de, brez te\u017eav smo pri\u0161li v samo trdnjavo in se vzpeli na obzidje. <\/span><\/p>\n

\"R\u00f6dergasse\"<\/a>

R\u00f6dergasse in R\u00f6derbogen<\/p><\/div>\n

Po njem smo hodili ob robu mesta proti R\u00f6dertor. Tam smo sestopili iz obzidja in se po o\u010darljivih mestnih ulicah mimo Markusturma in skozi R\u00f6derbogen napotili proti mestnemu trgu \u2013 Markt. Temu trgu dominira nedvomno mestna hi\u0161a, poleg nje stoji Ratstrinkstube, ena bolj znanih hi\u0161 v mestu. <\/span><\/p>\n

\"Mestna<\/a>

Mestna hi\u0161a in Ratstrinkstube<\/p><\/div>\n

Mene je pritegnila fontana \u2013 sv. Juriju posve\u010dena. Malo smo \u0161e firbcali po \u0161tevilnih prodajalnah spominkov, potem pa zavili proti cerkvi sv. Jakoba. Ta protestantska cerkev ima ve\u010d zanimivih oltarjev, posebej pa je znamenit oltar Svete krvi. <\/span><\/p>\n

\"Sv.<\/a>

Sv. Jurij<\/p><\/div>\n

Maja in \u017diva sta zmotno menili, da vidita \u017ee vse in sta ostali pri vhodu, z Ajdo pa sva pla\u010dala vstopnino in si cerkev ogledala od bli\u017eje. Sprehodila sva se po cerkveni ladji in se ustavila pri zanimivih oltarjih in slikah, \u0161e posebej zanimiv se nama je zdel oltar Louis de Toulouse. <\/span><\/p>\n

\"Cerkev<\/a>

Cerkev sv. Jakoba<\/p><\/div>\n

Nato sva pogruntala, da je najve\u010dja znamenitost, ki je \u017ee v srednjem veku pritegnila \u0161tevilne vernike, skrita za orglami nad vhodnim delom cerkve. Oltar Svete krvi je izdelal Tilman Riemenschneider in na njem v lesu upodobil zadnjo ve\u010derjo, prihod Jezusa v Jeruzalem in prizor iz Oljske gore. <\/span><\/p>\n

\"Zadnja<\/a>

Zadnja ve\u010derja na oltarju Svete krvi<\/p><\/div>\n

Oltar je \u0161tevilne romarje privabljal predvsem zato, ker ima v vr\u0161nem delu stekleno bunko s kapljico Jezusove krvi. Ja, itak. Iz cerkve smo se po mestnih ulicah vra\u010dali proti Marktu, kupili malo nem\u0161ko zastavico za na\u0161o zbirko in firbcali po izlo\u017ebah. <\/span><\/p>\n

\"Sveta<\/a>

Sveta kri<\/p><\/div>\n

Spustili smo se do srednjeve\u0161kega kriminalisti\u010dnega muzeja, saj tega v mestu, ki kar di\u0161i po srednjem veku, seveda nismo smeli spustiti. Ko smo se izvili iz gne\u010de \u0161olskega razreda, smo ob\u010dasno prisluhnili razlagi vodi\u010dke, v glavnem pa samostojno raziskovali temni srednji vek. <\/span><\/p>\n

\"Tema\u010dni<\/a>

Tema\u010dni srednji vek<\/p><\/div>\n

Okoli 80 odstotkov eksponatov je originalnih, kar da vsemu skupaj \u0161e posebej stra\u0161ljiv prizvok. Izvedeli smo marsikaj o inkviziciji in njenih metodah sojenja, predvsem pa mu\u010dilnih pripravah za tiste, ki niso \u017ee sami prostovoljno priznali krivde. <\/span><\/p>\n

\"Mu\u010dilne<\/a>

Mu\u010dilne priprave<\/p><\/div>\n

Natezalnice, bode\u010di stoli za \u010darovnice, stiskalnice za prste, okon\u010dine, so bile videti grozljivo. Sramotilne maske, stebri in \u0161tevil\u010dni na\u010dini kaznovanja za raznorazne pregrehe so bili ravno tako domiselni. Goljufi tak\u0161ne ali druga\u010dne vrste, prepirljivci, vsakega so kaznovali na svoj na\u010din. <\/span><\/p>\n

\"Devi\u0161ki<\/a>

Devi\u0161ki pas<\/p><\/div>\n

Poseben oddelek je namenjen kaznovanju v \u0161oli, drugi kaznim za rado\u017eiva dekleta, celo kazni za preslabo poznavanje veronauka in izostanek pri nedeljski ma\u0161i so bile neko\u010d pogoste. Seveda niso manjkali niti primerki devi\u0161kih pasov. Hm, le kako so\u2026bljak. <\/span><\/p>\n

\"Maska<\/a>

Maska rablja in me\u010d za usmrtitve<\/p><\/div>\n

Najve\u010dji gre\u0161niki in kak\u0161ne \u010darovnice so seveda ponavadi slabo kon\u010dali. Predstavljenih je vrsta na\u010dinov za usmrtitev, me\u010di za obglavljenje, tnala, \u017eelezna devica. \u010clove\u0161ka iznajdljivost, ko gre za zadajanje bole\u010dine so\u010dloveku, res ne pozna meja. <\/span><\/p>\n

\"Vitrine<\/a>

Vitrine s sramotilnimi maskami<\/p><\/div>\n

Na stenah in v vitrinah je ob tem vrsta dokumentov srednjeve\u0161kega prava, napotkov za mu\u010denje, mestnih predpisov. Za pravnika sicer zanimiva zadeva, toda kdo bi imel \u010das vse to brati. Zato smo zapustili srednji vek in se spravili na sonce. \u017divo smo za konec, zaradi bogsigavedi kak\u0161nega zlo\u010dina vtaknili \u0161e v pranger. Ker greh ni bil velik, tudi kazen ni bila dolga. <\/span><\/p>\n

\"Le<\/a>

Le kak\u0161en je bil greh, da je kazen tako huda?<\/p><\/div>\n

V Johanniskirche smo samo pokukali, potem pa \u0161li mimo Pl\u00f6nlain, simpati\u010dnega trga sredi spodnjega dela mesta, skozi mestna vrata Kobolzeller proti dvojnemu mostu (Doppelbr\u00fccke). Spust je bil kar precej\u0161en, saj reka Tauber le\u017ei dokaj ni\u017eje kot mestno obzidje. <\/span><\/p>\n

\"Pl\u00f6nlain\"<\/a>

Pl\u00f6nlain<\/p><\/div>\n

Most je bil sicer zanimiv, vode pod njim pa komaj za vzorec. Jo je su\u0161a vso popila, tako kot je vro\u010dina popila vso voljo iz nas. Na sre\u010do smo za vzpon nazaj do mesta izbrali potko, ki te\u010de po gozdu in son\u010dni \u017earki skoraj niso mogli do nas. <\/span><\/p>\n

\"Dopelbr\u00fccke\"<\/a>

Doppelbr\u00fccke<\/p><\/div>\n

Mimo utrdbe, kjer se je za\u010delo na\u0161e raziskovanje mesta, smo se vra\u010dali proti avtodomu. Parkirni listek smo ponovno pustili pri avtomatu, naj le slu\u017ei \u0161e komu. Potem pa odpeljali iz parkiri\u0161\u010da, se na hitro ustavili v trgovini in \u0161ibali dalje proti G\u00fcnzburgu. <\/span><\/p>\n

\"Kitajski<\/a>

Kitajski nacionalni cirkus<\/p><\/div>\n

\n

Ker je ekonomi\u010dna pot obetala bistveno manj kilometrov, smo ji sledili. In res tudi lokalna cesta ni bila slaba, pa tudi ne pretirano po\u010dasna. Zapeljali smo do Legolanda in na znanem parkiri\u0161\u010du potisnili avtodom tako, da je bil \u010dim bolj v senci (N48.424796 E10.296901, 5 evrov na dan, 2 evra z nachsteckkarte, 20 evrov \u010dez no\u010d, brez oskrbe). <\/span><\/p>\n

\"Kon\u010dni<\/a>

Kon\u010dni spust pri ekspediciji po d\u017eungli<\/p><\/div>\n

Maja je naredila nekaj malega za kosilo, potem pa smo \u017ee \u0161ibali proti vhodu. Ni\u010d se nismo pretirano obirali, Arena je bila na\u0161 prvi cilj. Tam nastopa letos najve\u010dja atrakcija, akrobati iz Kitajskega nacionalnega cirkusa. Skakali so \u010dez obro\u010de, se zvirali na eni roki, poskakovali z glavo in uganjali nor\u010dije s kerami\u010dnimi lonci. <\/span><\/p>\n

\"Vrtenje<\/a>

Vrtenje z medvedom<\/p><\/div>\n

\u017de samo balansiranje z velikim loncem na \u010delu je prava umetnost. Toda to zanje ni bilo dovolj. Vrteli so jih, jih metali v zrak in lovili z vratom. Lonec so celo balansirali na glavi le na robu in ga za vrhunec vrgli v zrak in po obratu na robu ponovno ujeli. Uau. Ko je bilo predstave s kitajskim Aufiderzen konec, smo od\u0161li na vo\u017enjo z ladjico po d\u017eungli. Za tako vro\u010d dan ravno prav osve\u017eilno. <\/span><\/p>\n

\"Tekmovanje<\/a>

Tekmovanje z ladjicami<\/p><\/div>\n

\u0160li smo na mali vlakec, pa na zmaja, se zavrteli pri medvedu, naredili postanek v tovarni in sku\u0161ali ukrotiti robote Bionicle. Ob vo\u017enji z ladjico smo tekmovali kdo bo prej, na Lego racerjih pa spet dobili lep pogled na park. Jaz sem na koncu pohitel naprej in se \u0161el vozit s pirati, dekleta so pri\u0161la za mano. Po nekaj vo\u017enjah sem bil prav osve\u017eilno moker. <\/span><\/p>\n

\"Na<\/a>

Na igralih<\/p><\/div>\n

Za zaklju\u010dek, ko so se atrakcije \u017ee ustavile, sta \u0161li dekleti \u0161e na igrala. Z Majo sva ju potrpe\u017eljivo po\u010dakala, potem pa smo se vrnili na parkiri\u0161\u010de. \u010casa smo imeli dovolj, naredili smo ve\u010derjo in do parkiri\u0161\u010da pri Baumarktu nasproti parka odpeljali \u0161ele, ko se je \u017ee no\u010dilo. <\/span><\/p>\n

LEGOLAND \u2013<\/strong> 10.7.2010<\/span><\/strong> \u2013 Zjutraj smo se v miru zbudili in malo \u010dez deveto dopoldan zapeljali na parkiri\u0161\u010de pred parkom. <\/span><\/p>\n

\"Punce\"<\/a>

Punce<\/p><\/div>\n

Ob desetih sem z dekletoma pohitel v park, Maja je obetala priti malo za nami. Najprej smo \u0161li v Fabriko, kjer smo ugotovili, da danes ne delijo ve\u010d kock tako radodarno kot dan poprej. Pohiteli smo se zavrtet na Bionicle, nato pa sta vajo dekleti ponovili sami. <\/span><\/p>\n

\"Miniland\"<\/a>

Miniland<\/p><\/div>\n

Pridru\u017eila se nam je Maja in skupaj smo \u0161li \u0161e enkrat v tovarno, potem pa na Legoland express. Ker se je na ve\u010dini vlakcev nabrala gne\u010da, smo \u0161li sestavljat kocke. Nastali so vrtiljak, dva mozaika in mehani\u010dni zmaj. Ravno prav smo bili gotovi, da smo pohiteli gledat predstavo z baloni. <\/span><\/p>\n

\"\u010clovek<\/a>

\u010clovek balon<\/p><\/div>\n

Tobi van Deisner nas je vse navdu\u0161il s humorjem, predvsem pa s kon\u010dno to\u010dko, ko je izginil v balonu in se tako povsem zlil z njim. Tej predstavi je takoj sledila druga in sicer nastop zvezd Kitajskega nacionalnega cirkusa. Seveda smo si \u0161li njihovo spretnost pogledat tudi danes. <\/span><\/p>\n

\"Spretnost\"<\/a>

Spretnost<\/p><\/div>\n

S panoramskega stolpa se Legoland vidi najlep\u0161e, sestavljanje kock pa je tudi \u0161e vedno zabavno. Tako je \u017diva sestavila avtomobil\u010dek in vetrnico, Ajda pa \u0161tirikolesnika, menda najte\u017ejega med modeli. Pravilno razporejanje kock ji je vzelo toliko \u010dasa, da sva z \u017divo vmes sko\u010dila na Lego racerje in vodne skuterje. Kar prava osve\u017eitev. <\/span><\/p>\n

\"Legoland\"<\/a>

Legoland<\/p><\/div>\n

\u0160e enkrat smo \u0161ibali v tovarno, kjer sta punci na koncu nabrali \u0161est lego figuric. Za konec smo si pogledali film o \u010darovniku. S tem se je na\u0161a zabava v Legolandu za nekaj \u010dasa zaklju\u010dila, pomahali smo mu v slovo in se odpeljali proti G\u00fcnzburgu. Sklenili smo poiskati Aldi in nato\u010diti gorivo. <\/span><\/p>\n

\"Avtomobil\u010dek\"<\/a>

Avtomobil\u010dek<\/p><\/div>\n

Seveda se je navigacija povsem obesila ravno v nepravem trenutku in kot bi mignil smo bili povsem izgubljeni nekje na obrobju naselja. Ti\u0161asto sem rinil nekam, kjer se mi je zdelo, da bi znala biti \u017eelena trgovina. Na mestnem trgu je Maja stopila vpra\u0161at Nemce, ki so se ravno basali v avto. Prijazno so pred nami peljali skoraj do trgovine. <\/span><\/p>\n

\"\u0160tirikolesnik\"<\/a>

\u0160tirikolesnik<\/p><\/div>\n

Hitro sva z Majo nakupila, kar je bilo treba, nato\u010dili smo gorivo, potem pa peljali proti Sulzemoosu. Vo\u017enje po avtocesti ni bilo veliko, po\u010divali\u0161\u010de naj bi bilo kmalu za izvozom. Na dvori\u0161\u010de, polno rabljenih avtodomov si nismo upali zapeljati, raje smo levo parkirali na makadamskem parkiri\u0161\u010du (N48.281588, E11.261054, brezpla\u010dno, oskrba je na dvori\u0161\u010du trgovine na drugi strani ceste). <\/span><\/p>\n

\"Slovo\"<\/a>

Slovo<\/p><\/div>\n

Nismo bili sami in tako smo tam ostali, \u010deprav sem kmalu spoznal, da je pravo po\u010divali\u0161\u010de res na dvori\u0161\u010du. Pa naj bo. Pove\u010derjali smo, potem \u0161e malo vegetirali in kon\u010dno zaspali. <\/span><\/span><\/p>\n

SEA LIFE M\u00dcNCHEN \u2013 11.7.2010<\/strong> \u2013 Za\u010del se je na\u0161 zadnji dan potovanja. Vstali smo kar zgodaj in se po zajtrku odpeljali proti M\u00fcnchnu.<\/p>\n

\"Birnauer<\/a>

M\u00fcnchen - Birnauer Stra\u00dfe<\/p><\/div>\n

Navigacija nas je peljala prav in kot bi mignil smo se zna\u0161li pred Olympiaparkom. Parkirali smo v stranski ulici, kot sem tudi ra\u010dunal, v nedeljo brez parkirnine (N48.174812 E11.562479). Do Sea Life centra ni bilo dale\u010d, ker pa je bilo do odprtja \u0161e pol ure, smo \u0161li na sprehod do prizori\u0161\u010d, kjer so potekale olimpijske igre leta 1972 (Nemci si \u017eelijo, da bi ponovno leta 2018).<\/p>\n

\"Olimpijski<\/a>

Olimpijski stolp<\/p><\/div>\n

\u0160li smo mimo olimpijskega stolpa in plavalne hale do Coubertinplatza. Maja in \u017diva sta tam imeli sprehoda dovolj, opozarjali sta, da je ura \u017ee \u010das. Nama z Ajdo pa je v oko padel Olimpijski gri\u010d na drugi strani Olimpijskega jezera, zato sva mimo stadiona \u0161ibala \u010dez mosti\u010dek in naravnost navzgor.<\/p>\n

\"Olimpijski<\/a>

Olimpijski gri\u010d<\/p><\/div>\n

Vrh je odli\u010dno razgledi\u0161\u010de tako na M\u00fcnchen kot na Olimpijski park, ki ti tu res le\u017ei prav pod nogami. Navzdol sva se spustila ravno tako precej naravnost, kar v japonkah niti ni bilo tako enostavno, in ubrala poti tako, da sva pri\u0161la naravnost pred Sea Life center.<\/p>\n

\"Olympiahalle\"<\/a>

Olympiahalle<\/p><\/div>\n

Maja in \u017diva sta bili presene\u010deni, od kje sva midva priletela. V Sea Life centru smo \u0161li mimo akvarijev z \u017eivljem iz reke Isar. Donava je bila predstavljena zelo zanimivo. V prvem delu so bile ribe iz gornjega toka, potem pa se po stopnicah spusti\u0161 v klet in na steni je narisan cel tok reke, ki se v spodnjem delu nekako smiselno zaklju\u010di z akvariji, v katerih so ribe iz Donavine delte in \u010crnega morja.<\/p>\n

\"Olimpijski<\/a>

Olimpijski park<\/p><\/div>\n

Mimo bazen\u010dka z raznimi morskimi vetrnicami, kjer je dovoljeno tudi kaj prijeti v roko in koralnega grebena, smo pri\u0161li do kina. V vseh SeaLife centrih vrtijo isti film, toda dekleti so bolj kot podvodni svet zanimale risanke, ki so v premorih opozarjale na gospodarno ravnanje z viri.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>

Pogled na M\u00fcnchen iz Olimpijskega gri\u010da<\/p><\/div>\n

Ko je bila ura ravno prav, smo se vrnili do bazen\u010dkov za dotikanje in opazovali hranjenje morske zvezde. Po ponovnem kraj\u0161em postanku v kinu, smo od\u0161li proti sredozemskemu morju. Seveda ne dejansko, temve\u010d le do akvarija s skati in listi.<\/p>\n

\"Nautilus\"<\/a>

Nautilus<\/p><\/div>\n

Ob tem smo s presene\u010denjem opazovali skupino muslimanov, pri katerih je ena od \u017eensk nosila burko. Za seboj so vlekli tudi kov\u010dek in se rinili v napa\u010dno smer. V velikem akvariju s tropskim morjem so bili ob na\u0161em obisku ne le morski psi, \u017eelva in vrsta drugih rib, temve\u010d tudi potaplja\u010da.<\/p>\n

\"\u010ce<\/a>

\u010ce se murena zagozdi...<\/p><\/div>\n

\u010cistila sta steklo z notranje strani in hranila \u017eelvo, morske pse ter ribe. Po vzponu nazaj v pritli\u010dje, smo \u0161li mimo akvarijev z meduzami, nato pa ponovno ven na svetlobo. Vrnili smo se do avtodoma in ker je bilo \u017ee vse pripravljeno, odpeljali po obvoznici proti avtocesti za Salzburg.<\/p>\n

\"Hranjenje<\/a>

Hranjenje morske zvezde<\/p><\/div>\n

Avto je spet malo trmoglavil, pa je vendarle \u0161lo. Kupili smo \u0161e vinjeto, nato pa pot nadaljevali proti Salzburgu. Avtu se je vedno bolj bledlo, tako da sem bil skoraj prepri\u010dan, da je v zadnjih zdihljajih. \u0160e posebej, ko smo peljali po Alpenstrasse proti bencinski \u010drpalki, je tako kazalo.<\/p>\n

\"Potaplja\u010d<\/a>

Potaplja\u010d in \u017eelva<\/p><\/div>\n

Nato\u010dil sem gorivo in sklenil, da \u0161e malo peljem, potem bomo pa videli. In presene\u010denje, nobenih te\u017eav ve\u010d. Bogsigavedi, kaj ga je sedaj pi\u010dilo. Pot smo nadaljevali po avtocesti proti Beljaku, med tuneloma dodobra izpraznili avtodom in nato \u0161ibali proti Sloveniji.<\/p>\n

\"Vo\u017enja<\/a>

Vo\u017enja mimo Chiemseeja proti domu<\/p><\/div>\n

Skozi karavan\u0161ki tunel nam je \u017ee po tradiciji prepevala Regina svojo Naj ljubezen zdru\u017ei vse ljudi. In seveda spet po tradiciji dvakrat zapovrstjo. Na Pera\u010dici huj\u0161ega zastoja ni bilo, pod kolesi avtodoma so tekli \u0161e zadnji kilometri in do doma sedaj res ni bilo ve\u010d prav dale\u010d.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

ODHOD \u2013 24.6.2010 \u2013 Imel sem povsem prav, ko sem napovedoval, da bo ura devet, ko bomo odrinili. Ajda je imela ob petih podelitev spri\u010deval v glasbeni \u0161oli, potem so \u0161la dekleta \u0161e v knji\u017enico in to se vedno zavle\u010de. Ginko, ki se je tik pred zdajci oglasil, se mi je kar smejal. Sicer pa, […]<\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,13],"tags":[],"class_list":["post-4524","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nemcija","category-potepanja"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4524","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/10"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=4524"}],"version-history":[{"count":26,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4524\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4923,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/4524\/revisions\/4923"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=4524"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=4524"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=4524"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}