![\"Meditacija\"](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/06\/imgp1983.jpg\")
<\/a>Meditacija<\/p><\/div>\n
V\u010dasih je med dogodkom in zapisom \u010dasovni prehod, ki bi ga ure komaj zaznale, v resnici pa si milje, kaj milje, svetlobna leta dale\u010d. Zato je treba nekaj ve\u010d \u010dasa, da se vsaj na pribli\u017eno sestavi\u0161 in si re\u010de\u0161\u2026saj mogo\u010de bo pa \u0161e vse dobro. In potem nekako ste\u010dejo tudi misli, spomin se bistri in lahko nekaj da\u0161 od sebe. Drugim. Prijateljem. <\/span><\/p>\n Tinetov travnik<\/p><\/div>\n Kolpo smo komaj \u010dakali. Tri leta, od kar smo se zadnji\u010d ustavili pri Tinetu. Dolgo. Predolgo. Ko smo bili kon\u010dno spet zbrani, ni moglo biti druga\u010de, kot da je jutro presenetilo vse poklicne meteorologe. Na\u0161ega Vremenka seveda ne. Jutro je bilo torej lepo, skoraj brez obla\u010dka. <\/span><\/p>\n Dom<\/p><\/div>\n Seveda je tak obet dal misliti. Kraj\u0161e mo\u017enosti so letele kot gumbi od gat in ko smo se zbasali v kombi je bilo jasno, da bomo \u0161li najbolj navdu\u0161eni do Fare in veslali od tam do koder pa\u010d pridemo. Izhodi\u0161\u010de je torej Fara (N45.472993 E14.881193), cilj, ki smo ga ne\u017eno uj\u010dkali v svojih mislih pa Tinetov travnik pod Srednjimi Radenci (N45.464927 E15.092079). <\/span><\/p>\n Kako ga bova sploh nesla, ko bo...poln?<\/p><\/div>\n Vmes pa pravi Deliverance. Jezov, bolj ali manj podrtih je nekaj. Kje \u010dez? Naj vsak sam ugotovi. Najbolje je po\u010dasi priveslati do jezu, pogledati kje se da, zaveslati malo nazaj, strah potisniti v sod\u010dek in dobro zapreti in zaveslati \u010dez jez. Ve\u010d je vode, bolj je zabavno in manj\u0161a mo\u017enost, da se nasadi\u0161 na skale. <\/span><\/p>\n Deliverance<\/p><\/div>\n Seveda sem pozabil \u0161e to in ono ter zato letal do avtodoma in nazaj. Tako za ogrevanje. In niti nisem bil edini. Na koncu smo vsi imeli bolj ali manj vse, kar potrebujemo. Tine nam je med potjo do Fare razlagal o dolini in zanimivostih v okolici. V Fari smo zavili do Kolpe, sneli \u010dolne in se pripravili na spust. <\/span><\/p>\n Vsi \u0161e polni mo\u010di...<\/p><\/div>\n Potem, ko nas je bilo sprva za idejo o dolgem spustu ogretih le nekaj, se nas je na koncu nabralo skupaj \u0161est \u010dolnov. V na\u0161em \u010dolnu sva bila glavni pogonski sili midva z Ajdo O., turisti\u010dno pa sta med spustom u\u017eivali \u017diva in Patricija. Na za\u010detku so ostali u\u0161li malo naprej, veslali mimo otoka na Kolpi, mi pa za njimi. <\/span><\/p>\n Mirna<\/p><\/div>\n Ko smo se pribli\u017eevali mosti\u010dku \u010dez reko, smo bili \u017ee spredaj. Bojan v svojem \u010dolnu, Ernest in njegova bolj\u0161a polovica v drugem ter mi v tretjem. Jez pod Slavskim Lazom je imel tudi nekaj brzic, pre\u010dkali smo ga kot prvi. Kmalu za nami je malce premetavalo celo Udija, ki je z nami dr\u017eal \u0161tih. <\/span><\/p>\n Jez pod Slavskim lazom<\/p><\/div>\n Na prvem produ smo se ustavili in izpraznili vodo iz \u010dolna. Sledilo je nekaj brzic, ki so nam spet nametale vodo v \u010doln in zahtevale postanek pri vasi Brsnik. <\/span>S proda se nam je odprl lep pogled na grad Kostel. Pri vaseh \u017daga smo sre\u010dali zanimivo dru\u0161\u010dino. Prvi postanek<\/p><\/div>\n Manjkalo jim je eno veslo, pa so namesto njega pograbili kar kitaro. <\/span>Tudi sicer bi preizkusa alkoholiziranosti ali uporabe kak\u0161nih drugih substanc ne prestali prav dobro. Med \u017dago in Grgeljem je bilo ve\u010d jezov, vsi precej zanimivi, raven adrenalina se je malce dvignila, huj\u0161ega pa ni bilo. <\/span><\/p>\n Grad Kostel<\/p><\/div>\n \u010ce seveda od\u0161tejemo nezgodo \u010cebelarja. \u010cez jez je zapeljal na precej nerodnem mestu, \u010doln se mu je obrnil pre\u010dno in se dobesedno ovil okoli skale. Po obali sem jim stekel na pomo\u010d, toda ko sem pri\u0161el do jezu, so se ravno odpeljali navzdol. Vsem premo\u010denim ni ostalo drugega, kot zaklju\u010dek veslanja. <\/span><\/p>\n Ko vesla\u0161 s kitaro...<\/p><\/div>\n Nas je za\u010delo zebsti, zato smo se od\u010dofotali dalje. Sprva je bila voda \u0161e malce razburkana, potem pa se je umirila, veslanje je postalo naporno, kot zanala\u0161\u010d je za\u010del v nasprotno smer pihati \u0161e veter. Da se jez pri vasi Vrt ne pelje, nas je opozoril Tine.<\/span><\/p>\n \u010ce se \u010doln zatakne...<\/p><\/div>\n Jez ima namre\u010d spodaj po celi dol\u017eini skale, tako da obstaja mo\u017enost, da se \u010doln nasadi nanje. Morebitni padec in rolanje po trdih ovalih pa bi bila jako neugodna. Bojan se je odlo\u010dil, da gre slede\u010d nasvetu \u010dez jez pe\u0161, tudi \u017divo in Patricijo sva z Ajdo raje izkrcala. Potem pa sama poskusila. <\/span><\/p>\n Pozdrav<\/p><\/div>\n \u010coln se je res na koncu zataknil na skalo, sko\u010dil sem ven in ga porinil \u010dez. Torej brez ve\u010djih te\u017eav. Pobrala sva \u0161e dekleti na produ in \u017ee smo peljali dalje. Poleg Bojana in Ernesta nam je sedaj sledil le \u0161e en \u010doln in sicer so bili v Avanturi Cvet, Rosa in Biggy. <\/span><\/p>\n Bo Avantura zdr\u017eala?<\/p><\/div>\n \u010cakala sta nas manj\u0161i, precej podrti jez in nato \u0161e spust \u010dez malce ve\u010djega pri vasi Laze. Kraj\u0161i po\u010ditek, malce je nekje zelo dale\u010d celo zagrmelo. Za nami so bili oblaki, ki so obetali de\u017e, pred nami pa jasnina. Spet smo se vlekli po dalj\u0161i ravnini, no tokrat sem imel ob\u010dutek, da gre hitreje. <\/span><\/p>\n V\u010dasih se zatakne enim...<\/p><\/div>\n Povrhu se je na hribu nad nami \u017ee kazala cerkvica. Stari trg. Jupi. Pri vasi Dol so se spet za\u010deli jezovi. Na prvem je Bojan imel nekaj te\u017eav, saj so ga ustavile skale. Podobno so kon\u010dali tudi Rosa in kompanija. Je bilo treba stopiti iz \u010dolna, potem pa ni bilo ve\u010d te\u017eav. <\/span><\/p>\n ...drugi\u010d pa drugim (jez pri vasi Dol).<\/p><\/div>\n Pri Prelesju smo ujeli skupino ve\u010d \u010dolnov, udele\u017eenke spusta so bile iz bolni\u0161nice Celje. Jez v Prelesju je zanimivo strm, saj se postavi\u0161 skoraj na \u0161pico, tako, da se je dobro nagniti nazaj. Na\u0161 mini raft se je v spodnjem delu lepo spodvil in \u017ee smo bili \u010dez. <\/span><\/p>\n Most pri Sodevcih<\/p><\/div>\n \u010cakal nas je \u0161e en jez, ni\u010d posebej zahteven, pri vasi Kot na Kolpi. Pri Sodevcih smo zapeljali pod mostom, ki povezuje sosednji dr\u017eavi. Treba se je bilo le ogniti nagrmadenemu drevju. En jez je bil takoj za mostom, naslednjega, pri vasi De\u010dina, smo obvozili brez te\u017eav, zadnji pa je bil tik nad vasjo Radenci. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>
\n<\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>