![\"\u017divi\"](\"http:\/\/caravaning.si\/zanimiv\/gumpi\/files\/2010\/05\/img_9132.jpg\")
<\/a>Parkiri\u0161\u010de v Zgornjih Polj\u010danah<\/p><\/div>\n
In prav malo truda je potrebno do vrha. Ravno prav se zadihamo, \u010de ne bi bilo treba zlesti na razgledni stolp, nam \u0161e pot ne bi stopil na \u010delo. Zato je med \u0160tajerci, \u010deprav ne se\u017ee \u010dez vi\u0161ine, kjer greha menda ni ve\u010d, vseeno priljubljen. <\/span><\/p>\n Cerkev sv. Kri\u017ea<\/p><\/div>\n Izhodi\u0161\u010de je lahko v Zgornjih Polj\u010danah, med prijaznimi ljudmi. Pozdrav in nasmeh jim namenimo, tako \u017eivim kot mrtvim in morebitno nelagodje na obeh straneh bo izginilo. \u010ce se ravno ni komu preve\u010d mudilo na oni svet, parkirajmo v bli\u017eini pokopali\u0161\u010da, kjer je lep razgled na Bo\u010d na eni in valovita \u017eitna polja na drugi strani (N46.304593, E15.583871, 263 m).<\/p>\n \u0160torklja<\/p><\/div>\n Od tu do prvih markacij ni dale\u010d. Odpravimo se v center vasi in pojdimo ob glavni cesti v smeri Roga\u0161ke Slatine. \u017de po nekaj deset metrih bomo opazili smerokaz, ki bo do Bo\u010da obetal dve uri in deset minut hoje. Tu se tudi za\u010dno markacije. Po nekaj metrih zavijemo levo in kmalu spet desno.<\/p>\n Zgornje Polj\u010dane<\/p><\/div>\n Ko se proti koncu ulice praskamo po glavi, \u010de obstaja prehod, ga \u017ee zagledamo. Trava na poti je bila poko\u0161ena, tako da nas jutranje mokra ni ni\u010d zmo\u010dila. Na cesti zavijemo levo in hodimo do parkiri\u0161\u010da, nad katerim se razcepi dvoje poti. Mi smo za vzpon izbrali desno, \u010dez Babo.<\/p>\n V iskanju Babe<\/p><\/div>\n Mogo\u010de sva bila odlo\u010dilni jezi\u010dek na tehtnici midva z Gregorjem. Bogsigavedi kaj sva pri\u010dakovala, toda ime je bilo res obetavno. Pa naju je na trdna tla najprej postavila Mojca in pojasnila, da je baba tista, ki ima le \u0161e en zob in eno jo\u0161ko, potem pa \u0161e pohodnica, ki je ob poizvedovanju hitro razlo\u017eila, da je to le skala in prhnila, \u010de sva res pri\u010dakovala kak\u0161no 18-letnico. Le pri sebi sva v brado mrmrala odgovor.<\/p>\n Vr\u0161i\u010dek Baba<\/p><\/div>\n Pot je sprva strma in kar dobro grizemo kolena. Pre\u010dimo cesto in se \u0161e naprej strmo vzpenjamo skozi gozd. Ko dose\u017eemo slovito Babo (napis na skali (535 m) ne prepri\u010da, morebiti je dilema le vr\u0161i\u010dek (589 m) malo naprej), pot zavije desno in se vzpenja po gozdnem pobo\u010dju.<\/p>\n Sv. Miklav\u017e<\/p><\/div>\n Markacij je ve\u010d kot dovolj, steza pa tudi razlo\u010dna, odcepi dobro vidni. Torej z orientacijo ne bi smelo biti te\u017eav. Ko se spet pribli\u017eamo asfaltni cesti, so pred nami \u017ee travniki, ko\u010da in cerkvica sv. Miklav\u017ea (658 m, dobra ura hoda iz izhodi\u0161\u010da).<\/p>\n Planinski dom na Bo\u010du<\/p><\/div>\n Ali bomo postali ali pa kar zastavili korak naprej, je seveda \u010disto na\u0161a odlo\u010ditev. Za ko\u010do gremo \u010dez travnik navzgor, planinska pot se ves \u010das prepleta z gozdnimi u\u010dnimi potmi. Tako si lahko izgovor za oddih, najdemo v pojasnilnih tablicah, ki povedo, kaj raste ob poti.<\/p>\n Ko oko prvi\u010d pobo\u017ea gri\u010devje...<\/p><\/div>\n Ko se poti lo\u010dita, bo najbolje iti desno, na sen\u010dno pot. Po drugi strani bomo malo kasneje namre\u010d drli navzdol. Vzpenjamo se \u010dez gozd, pot ni prestrma. Ko zavije levo, je le \u0161e minuta ali dve do vrha (975 m). Vrha? Pa naj bo, \u010deprav je najvi\u0161ja to\u010dka menda bolj naprej, nekje tam, kjer sku\u0161a nebo pre\u0161pikniti telekomunikacijska igla.<\/p>\n Sen\u010dna pot<\/p><\/div>\n Na vrhu, namenjenem mno\u017eici, stoji razgledni stolp. Le z vzponom nanj se dvignemo nad drevje, zato se bo za odli\u010den razgled potrebno povzpeti \u0161e teh nekaj metrov po \u017eelezni konstrukciji (tri \u010detrt ure od ko\u010de). Me prav zanima ali so \u0160tajerci s stolpom \u017eeleli pohodniku pri\u010darati lepote pokrajine naokoli ali le prese\u010di magi\u010dno mejo.<\/p>\n Telekomunikacijska igla<\/p><\/div>\n Navzdol gremo po drugi poti, torej od stolpa na drugo stran, proti voja\u0161nici. Malo pred njo zavijemo levo, pod njo pre\u010dimo do makadamske poti in ji mimo vhodov v podzemne rove sledimo do dobro vidnega odcepa. Kar strmo se pot spu\u0161\u010da, na odcepu zavijemo proti jami Balunja\u010di.<\/p>\n Lakota<\/p><\/div>\n Pot se spusti desno mimo skal in pod njimi pridemo do vhoda v jamo, le nekaj korakov levo od poti (petnajst minut z vrha). Dolga naj bi bila 50 metrov, najdejo se celo zapisi, da je najdalj\u0161a na \u0160tajerskem. Sama pretiravanja. Dol\u017eino so vrli \u0160tajerci verjetno zame\u0161ali z obsegom.<\/p>\n Zaspanec<\/p><\/div>\n Pa vseeno je temno ravno toliko, da bomo, \u010de ho\u010demo posvetiti v vsak njen kot, potrebovali svetilko. Ima pa dokaj zanimivo zgodovino. V njej se je namre\u010d menda neko\u010d skrivala razbojni\u0161ka poglavarka \u0160pelka s svojimi pajda\u0161i. Zaradi ugrabitve sina grofa Attemsa so jo leta 1740 na \u0160tatembergu obglavili.<\/p>\n Kaj se naprej ne da?<\/p><\/div>\n Kak\u0161na zgodba za otroke! Z nekaj domi\u0161ljije jim bomo pred o\u010di pri\u010darali slovensko razli\u010dico Jacka Sparrowa. Pod jamo je ob poti nekaj jeklenic, \u010de je pot suha, bolj za dober ob\u010dutek. Lo\u010dimo se od skalnega sveta in se spu\u0161\u010damo skozi gozd do naslednjega razcepa. Ponovno bi nas tablica levo hotela zapeljati do ko\u010de.<\/p>\n Kje je \u0160pelka?<\/p><\/div>\n Mi gremo raje kar navzdol, mimo Fin\u017egarjevega kri\u017ea, ki stoji na dokaj razglednem mestu. Kmalu spet pre\u010dkamo makadamsko pot, takoj pod njo stoji desno velika skala (slabe pol ure od jame). V\u010dasih je bila Titova, sedaj je \u0161lo njeno poimenovanje nekomu v nos.<\/p>\n Fin\u017egarjev kri\u017e<\/p><\/div>\n Z nekaj bele in \u010drne barve, jo je povsem mimo njene volje, spremenil v Maistrovo. Spopad ideologij ni\u010d ne pa\u0161e tu gor, le kaj je ljudem? Ko pot odlo\u010dno zavije desno, v grapo Skodovec, imamo dve mo\u017enosti. Lahko sledimo markacijam. Lahko pa tudi ne. Svet se mi je zazdel zelo znan in takrat mi je kapnilo. <\/span><\/p>\n Skala mnogih imen<\/p><\/div>\n Le malo naprej sem ob vzponu zavil v maline s samotnega vr\u0161i\u010dka nad skalo s pomenljivim imenom, enim zobom in eno jo\u0161ko. Grega, Mojca in Maja so zavili v grapo, jaz pa z otroci \u010dez vr\u0161i\u010dek \u0161e enkrat iskat Babo. Seveda je ni bilo te\u017eko najti. Upam samo, da ima dobro vsaj eno \u2013 oko. <\/span><\/p>\n \u0160krbasti pogled na Zgornje Polj\u010dane<\/p><\/div>\n Ker razgled je res lep, Zgornje Polj\u010dane so tu kot na dlani. \u010caka nas \u0161e spust po dokaj strmi poti do asfaltne ceste. Lahko jo pre\u010dimo in se spustimo do parkiri\u0161\u010da naravnost navzdol ali pa gremo po cesti desno, do prvega ovinka. Tu iz Skodovca pripelje pot, ki smo jo malo vi\u0161je zapustili. <\/span><\/p>\n<\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a><\/a>